Neetični milijonski posli odvetnika Francija Matoza, on pa pravi, naj se ne vtikamo v njegove zasebne zadeve

Leto po razkritju milijonskih poslov Francija Matoza je poslovno delovanje koprskega odvetnika pod drobnogled vzela Odvetniška zbornica Slovenije. Mnenje zbornice je porazno za hišnega advokata Janeza Janše in SDS, ki je z milijonskim poroštvom še zmeraj vpleten v kmetijski TEŠ 6.
Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Franci Matoz je odvetniški zbornici odgovoril, da gre za njegovo zasebno zadevo in da je ne bo pojasnjeval. 
Tit Košir

Komisija za etiko Odvetniške zbornice Slovenije je sprejela nedvoumno stališče: odvetnik Franci Matoz je kršil načela in pravila kodeksa odvetniške poklicne etike, ker je v imenu svoje odvetniške družbe sklenil milijonsko kreditno pogodbo, izposojeni denar pa ni bil namenjen za financiranje odvetniške dejavnosti, temveč za financiranje Matozovih bioplinarniških poslov.

 

​Žena direktorica, uradni lastnik stari znanec

Takšen je "etični" epilog Dnevnikovega članka Bioplinarne: odvetnikovi milijonski biznisi v kmetijskem TEŠ 6. Dnevnik je septembra lani razkril, kako globoko je Franci Matoz vpleten v slovensko bioplinarniško zgodbo, ki si zaradi svojih negativnih okoljskih in javnofinančnih učinkov zasluži vzdevek kmetijski TEŠ 6. Matoz je bil svetovalec in zastopnik mariborske banke upnice. Bil je dolgoletni pooblaščenec ene izmed ključnih oseb v razvpiti hobotnici Skupine Keter. Njegova odvetniška pisarna je zagotovila 1,8-milijonsko posojilo, s katerim bi se iz stečajnega postopka, v katerem je Matoz zasedal položaj predsednika upniškega odbora, odkupila bioplinarna v Vučji vasi. To največjo bioplinarno v državi je do njene prodaje najemalo podjetje, ki ga vodi njegova žena Nataša Matoz, in je od leta 2015 prejela več kot 20 milijonov evrov državnih subvencij.

Bioplinarna v Vučji vasi je ena izmed skupno 21, ki jih je po Sloveniji postavila Skupina Keter; v njej je NLB nasedla z 18 milijoni evrov neodplačanih kreditov. NLB teh terjatev ni nikdar prenesla na slabo banko, delujoča bioplinarna, ki ustvari približno štiri milijone evrov prometa na leto, je ostala del stečajne mase družbe Biomasne storitve. Najemnik plinarne je bilo podjetje Bio-Elekt pod vodstvom Nataše Matoz. Uradni lastnik te družbe je bil Igor Hrvatin, stari Matozov znanec in nekdanji tesni sodelavec nekdanjega koprskega župana Borisa Popoviča. Hrvatin je s Popovičem in Matozom pisal župansko zgodbo, po Popovičem porazu pa prestopil k novemu županu in obdržal mesto direktorja koprskega zdravstvenega doma.

Sklepni korak v operaciji Vučja vas je bila kupoprodaja pomurske elektrarne, ki jo je stečajni upravitelj Jože Podržaj ponujal z 90-odstotnim popustom. Odvetniška družba Francija Matoza je pri Sberbank najela kredit za 1,8 milijona evrov. Še istega dne je denar posodila interesentki za nakup, podjetju Teratron Organica, hčerinski firmi "Hrvatinove" družbe Bio-Elekt.

Franci Matoz doslej ni hotel razjasniti motivov in ozadij svojih poslovnih potez. "Moja pravica je, da se ne vtikate v moje osebne zadeve," je septembra lani sporočil Dnevniku. Mesec kasneje je tudi odvetniški zbornici odgovoril, da gre za njegovo zasebno zadevo in da je ne bo pojasnjeval.

 

​Madžarom prodal bioplinarno s 100-odstotnim dobičkom

Komisija za etiko odvetniške zbornice je na podlagi znanih dejstev ocenila, da je Matoz kršil odvetniški kodeks. Ni skrbel za ohranitev osebne časti in časti odvetniškega poklica. Ugledu odvetništva je škodoval, ker se ukvarja s posli in aktivnostmi, ki niso združljivi s častjo in neodvisnostjo odvetništva. Komisija, ki ji je predsedovala odvetnica Živa Drol Novak, se je kritično obregnila ob dejstvo, da Matoz v imenu svoje odvetniške pisarne sklepa kreditne pogodbe v višini, ki ni sorazmerna z obsegom poslovanja odvetniške družbe, izposojeni denar pa ni namenjen za financiranje odvetniške dejavnosti, temveč za financiranje drugih, z odvetništvom nepovezanih družb. Kot razkrivamo v nadaljevanju, Matoz tovrstnih neetičnih praks ni končal.

Septembra lani je torej bioplinarno v Vučji vasi iz stečajne mase kupilo "Hrvatinovo" podjetje Teratron Organica. Kupnino je poravnalo s posojilom Matozove odvetniške družbe. Februarja letos je novi lastnik bioplinarniškega podjetja, v katerem je bil direktor Hrvatin, prokuristka pa Nataša Matoz, postala družba Pannonia Bio Gas. Njen lastnik je madžarska družba Pannonia Bio, ki sodi pod okrilje irske skupine ClonBio. Za bioplinarno v Vučji vasi je odštela 3,5 milijona evrov. Kupnina je torej v manj kot pol leta zrasla za skoraj 100 odstotkov.

 

​Milijonsko poroštvo za vodno dovoljenje

Tudi v tej kupoprodaji je Franci Matoz odigral ključno vlogo. V imenu Odvetniške družbe Matoz se je zavezal, da bo na lastne stroške priskrbel vodno pravico in dokončno pravnomočno uredil pridobitev dovoljenja za posebno rabo vode, ki je ta čas v fazi revizije na vrhovnem sodišču.

Matoz, ki je od julija letos predsednik upravnega odbora DUTB, se je s podpisom poroštvene izjave še zavezal, da Odvetniška pisarna Matoz odgovarja za vse druge obveznosti Igorja Hrvatina do maksimalne višine 1,000.000 evrov.

V omenjenem sodnem postopku je upravno sodišče februarja lani zavrnilo pritožbo zoper inšpekcijsko odločbo, s katero so inšpektorji ugotovili kršitev zakona o vodah in bioplinarni prepovedali rabo pitne vode iz javnega vodovodnega omrežja v količini, ki presega splošno rabo vode za osebne potrebe. Sodišče je odredilo bioplinarni, da mora pridobiti vodno pravico na podlagi vodnega dovoljenja. Če bo Matozu naloga spodletela, utegne to njegovo odvetniško družbo stati do milijon evrov. Vrhovno sodišče še ni odločalo o vloženi reviziji.

Spomnimo: nekatere bioplinarne (Zgornje Pirniče, Ilirska Bistrica, Lendava) so danes na seznamu funkcionalno degradiranih območij. Kmetje in naložbeniki, ki so se pustili prepričati o gradnji preplačanih, predimenzioniranih in nerentabilnih Keterjevih bioplinarn, so za projekte zastavili svoje premoženje. Ostali so brez elektrarn, brez elektrike in brez denarja. Mariborski kriminalisti že vrsto let preiskujejo sume poslovnih goljufij pri naložbah v slovensko bioplinarniško mrežo. Po Dnevnikovih neuradnih informacijah so doslej vložili sedem kazenskih ovadb, v nekaterih zadevah so pristojna sodišča sprožila preiskavo. Najmanj v eni zgodbi je tožilstvo že vložilo obtožbo zoper pet oseb, in sicer zaradi kaznivih dejanj overitve lažne vsebine, preslepitve pri pridobitvi posojila, nedovoljenega sprejemanja daril in zlorabe položaja. Noben primer še nima sodnega epiloga.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Preberite celoten članek

Sklenite naročnino na Večerove digitalne pakete.
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.
  • Obiščite spletno stran brez oglasov.
  • Podprite kakovostno novinarstvo.
  • Odkrivamo ozadja in razkrivamo zgodbe iz lokalnega in nacionalnega okolja.
  • Dostopajte do vseh vsebin, kjerkoli in kadarkoli.