Darja Kocbek
Centralne banke, tudi evropska, želijo s postopnimi dvigi obrestnih mer nekoliko zajeziti inflacijo.
Ta dvig - bržkone za 0,25 odstotne točke - za finančne trge verjetno ne bo presenečenje, učinkoval pa bo tako na gospodarstvo z višjimi stroški financiranja dejavnosti kot na dražje kredite prebivalstva. Osnovna inflacija v območju evra je bila v juniju 3,7 odstotka, v ZDA pa 5,9 odstotka, kar pomeni, da je povsem ustrezno, da ameriška centralna banka Federal Reserve (Fed) hitreje nadaljuje dvig osrednje obrestne mere kot ECB. Visoke cene energentov in hrane že silijo evropske države k sprejemanju novih ukrepov za zajezitve njihovega vpliva na splošno raven cen v gospodinjstvih in iskanje načinov za ustrezen tržni mehanizem pri zagotovitvi zadostnih količin zemeljskega plina za industrijo.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
