Evropski dan žil

Ob jutrišnjem evropskem dnevu žil, ki je vsako leto tretjo sredo v mesecu marcu, je Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije organiziralo novinarsko konferenco, na kateri so opozorili, da bolezni žil pomembno vplivajo na kakovost življenja in skrajšujejo življenjsko dobo. Kot ključni preventivni ukrep so izpostavili hojo in zdrav življenjski slog.

Predsednik društva in kardiolog iz kliničnega oddelka za žilne bolezni ljubljanskega Kliničnega centra dr. Matija Cevc je uvodoma dejal, da so žile eden izmed največjih organov našega telesa. "Če bi žile odraslega človeka postavili drugo za drugo, bi lahko z njihovo dolžino kar štirikrat obkrožili zemljo po ekvatorju. V 75 letih življenja se pri 70 kilogramov težkem človeku preko žil pretoči kar za okoli 221 milijonov litrov krvi, kar je skoraj ena četrtina Bohinjskega jezera," je še izpostavil Cevc in dodal, da je ključno, da žile ostanejo zdrave, da lahko opravljajo svojo funkcijo. Če žile ne opravljajo svoje funkcije, je tudi ne moreta srce in ledvice. In sicer, na žile negativno delujejo številni dejavniki. Med njimi so sladkorna bolezen, zvišan krvni tlak, kronična ledvična bolezen, nezdrave življenjske navade, kot sta kajenje ali telesna nedejavnost. Nenazadnje nanje škodljivo delujeta tudi stres in depresija. Zato je za zdrave žile še kako pomemben zdrav način življenja že od otroštva naprej.

Čim manj sedenja in organizirana telesna dejavnost

S tem se je strinjal tudi pediater s Pediatrične klinike dr. Urh Grošelj, ki je dodal, da imajo starši veliko vlogo pri tem. Svetoval je, naj se otrok zdravo prehranjuje, ima organizirano športno dejavnost in čim manj presedi pred ekrani. Poleg tega je potrebno vplivati na to, da nikoli ne bo začel kaditi. Vse to pa priporoča, da starši dosežejo še pred otrokovo puberteto. 

Podrobneje o pristopu zdravljenje periferne arterijske bolezni (PAB) je spregovoril dr. Vinko Boc, prav tako iz kliničnega oddelka za žilne bolezni na UKC Ljubljana. Po njegovih besedah je zdravljenje omenjene bolezni sestavljeno iz obvladovanja dejavnikov tveganja za aterosklerozo, preprečevanja srčnega infarkta in možganske kapi ter izboljševanja arterijske prekrvavitve spodnjih udov. Pri slednjem je lahko zelo uspešen bolnik sam, če dovolj hodi.

Kadar pa so bolečine v nogah ob hoji prehude ali je prisotna kritično slaba prekrvavitev, je potreben poseg, s katerim obnovimo dotok krvi v ud. Poseg je lahko kirurški ali znotrajžilni. Tehnologija je pri tem posegu močno napredovala, na tržišču so se pojavile številne tehnološke izboljšave. Razvoj je šel v smeri odstranjevanja aterosklerotičnega materiala iz arterije s pomočjo posebnih žilnih katetrov in uporabe balonskih katetrov in žilnih opornic, prevlečenih s citostatično učinkovino. Ta preprečuje neželeno razmnoževanje celic v arterijski steni. Nove evropske kardiološke smernice za zdravljenje PAB bodo priporočale uporabo tovrstnih balonskih katetrov pri vsakem znotrajžilnem posegu na perifernih arterijah.

Med prvimi v Evropi

Njegov kolega dr. Aleš Blinc je izpostavil, da v Sloveniji že vrsto let poteka program presejanja otrok na družinsko hiperholesterolemijo, ki je eden od najboljših na svetu. Tudi osveščenost družinskih zdravnikov o aterosklerozi in njeni pogosti obliki, periferni arterijski bolezni, je v Sloveniji zelo dobra. Klinični oddelek za žilne bolezni je v sodelovanju s tovarno zdravil Krka že pred 20 leti po celotni Sloveniji izvedel izobraževanja o odkrivanju periferne arterijske bolezni z meritvami gleženjskega indeksa. Temu je sledila vseslovenska raziskava, ki je med prvimi na svetu dokazala, da ob ustreznem preprečevanju srčno-žilnih zapletov s prilagoditvijo življenjskega sloga in jemanjem zdravil proti zlepljanju krvnih ploščic, statinov za zniževanje ravni LDL-holesterola ter zdravil za uravnavanje krvnega tlaka, srčno-žilni zapleti niso več vodilni vzrok smrti pri bolnikih s periferno arterijsko boleznijo. Poleg tega smo med prvimi v Evropi vzpostavili pregleden način predpisovanja bioloških zdravil za zniževanje LDL-holesterola, ki prinašajo posebno veliko korist bolnikom s periferno arterijsko boleznijo.