Fiskalni svet opozarja, da ostaja javnofinančni primanjkljaj zelo visok

07.09.2021 11:41
Okoli 900 milijonov evrov izplačanih dodatkov od začetka epidemije do konca avgusta letos nakazuje sistemske pomanjkljivosti pri urejanju tega področja v okviru zakonodaje PKP
Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Davorin Kračun
Robert Balen

Javnofinančni primanjkljaj v Sloveniji kljub občutnemu okrevanju gospodarstva ostaja zelo visok, v pregledu gibanj državnega proračuna v prvih osmih mesecih opozarja fiskalni svet. Po začasnih podatkih je primanjkljaj državnega proračuna v prvih osmih mesecih znašal 2,4 milijarde evrov, za celo leto 2021 pa je ob tem predviden primanjkljaj v višini 2,7 milijarde evrov.

Za neposredne protikoronske ukrepe je vlada v prvih osmih mesecih namenila 2,25 milijarde evrov, kar je okoli trikrat več, kot je bilo za celo leto 2021 predvideno s spremembo proračuna oktobra lani. Največji del odhodkov za protikoronske ukrepe, skoraj 700 milijonov evrov, predstavljajo dodatki zaposlenim, navaja fiskalni svet, ki ga vodi Davorin Kračun

Prihodki so bili v prvih osmih mesecih za 20,6 odstotka višji kot v enakem obdobju lani, brez upoštevanja neposrednega učinka protikoronskih ukrepov pa so bili višji za 9,4 odstotka. "Razmeroma visoka rast prihodkov je torej v veliki meri posledica učinka osnove, ko so lani ob začetku epidemije prihodki občutno upadli, in sproščanja omejitvenih ukrepov letos," navaja fiskalni svet.

Finančni minister Andrej Šircelj
Epa

Odhodki so bili v prvih osmih mesecih za 16,8 odstotka višji kot v enakem obdobju lani, brez upoštevanja neposrednega učinka protikoronskih ukrepov pa za 7,7 odstotka. Slednje je v prevladujoči meri posledica višjih stroškov dela in investicij. Fiskalni svet ocenjuje, da okoli 900 milijonov evrov izplačanih dodatkov od začetka epidemije do konca avgusta letos nakazuje sistemske pomanjkljivosti pri urejanju tega področja v okviru zakonodaje PKP. Ob tem pa ugotavlja, da odhodki za investicije, ki naj bi bili po sprejetih proračunskih dokumentih glavni razlog za predvideni visok primanjkljaj letos, občutno zaostajajo za projekcijami. To je le delno posledica že tradicionalno nižje porabe evropskih sredstev od predvidene. "Očitno optimistično načrtovanje tovrstnih odhodkov lahko odpira prostor za druge oblike porabe ne da bi se to odrazilo v agregatnih gibanjih proračuna," opozarja fiskalni svet.

Tit Košir

Glede na navedena gibanja fiskalni svet ponovno poudarja, da je treba ob pripravi državnih proračunov sredstva, namenjena preprečevanju posledic epidemije, porabljati usmerjeno in pregledno oziroma naj se na ta način ne rešuje sistemskih težav. Potrebno je tudi poskrbeti za realistično načrtovanje ter za učinkovito porabo razpoložljivih evropskih sredstev.

"Ekonomska politika mora zagotoviti, da se zaradi sprejetih ukrepov ne bodo ustvarjala makroekonomska neravnotežja, predvsem zaradi omejitev na ponudbeni strani in absorpcijske sposobnosti, ter slabšal strukturni položaj javnih financ in neustrezno večal dolg sektorja država oziroma, da se ne bodo večala tveganja za vzdržnost javnih financ na dolgi rok," navaja fiskalni svet.

Skupni neposredni učinek protikoronskih ukrepov od marca 2020 znaša 4,6 milijarde evrov, če pa upoštevamo še potencialni učinek poroštev, likvidnostnih kreditov in odlogov plačil kreditnih obveznosti na državni proračun, pa 5,2 milijarde evrov.

Vprašanja smo poslali tudi na finančno ministrstvo, na čelu katerega je Andrej Šircelj. Objavimo jih, ko jih dobimo. 

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Več vsebin iz spleta