Darja Kocbek
Ni potrebe, da bi odhodke državnega proračuna za letošnje leto povečali za 600 milijonov evrov, kakor v predlogu rebalansa predlaga ministrstvo za finance. Fiskalni svet vlado, ki bo o rebalansu predvidoma odločala v tem tednu, opozarja, da se predlaganemu povečanju porabe lahko izogne tako, da prečeše predlagane investicije in s seznama črta tiste, katerih načrti za izvedbo niso realni, potem pa ustrezno prerazporedi pravice za porabo predvidenih sredstev.
"Izraba prihodkov, ki izvirajo iz visoke inflacije za povečanje porabe namesto za znižanje dolga, je glede na visoka tveganja za srednjeročno in dolgoročno javnofinančno vzdržnost Slovenije v primerjavi z drugimi državami EU neustrezna," v mesečni informaciji navaja fiskalni svet, ki ga vodi Davorin Kračun.
Odpiranje prostora dodatni, morebiti tudi neupravičeni porabi
Na podlagi veljavnega državnega proračuna za letošnje leto bi lahko skupna rast odhodkov v zadnjih štirih mesecih v povprečju dosegla 12 odstotkov, ob tem, ko je v prvih osmih mesecih znašala 9,4 odstotka. Brez upoštevanja protikoronskih ukrepov pa bi lahko dosegla celo 20 odstotkov potem, ko je v prvih osmih mesecih znašala 10,5 odstotka. "Ob tem namerava vlada pri pripravi rebalansa predlagati dvig najvišje dovoljene meje odhodkov državnega proračuna še za 600 milijonov evrov, kar bi pomenilo, da bi bila v zadnjih štirih mesecih letos dovoljena dvakrat višja rast skupne porabe kot po veljavnem proračunu," opozarja fiskalni svet. Takšen pristop k proračunskemu načrtovanju po njegovi oceni ne bi odražal realnega stanja v javnih financah in bi lahko odprl prostor dodatni, morebiti tudi neupravičeni, porabi.
Če bo vlada z rebalansom potrdila predlagani dvig odhodkov proračuna in bo to potrdil tudi državni zbor, "se bo nadaljevala praksa iz preteklih dveh let, ko je bilo proračunsko načrtovanje v času izjemnih okoliščin netransparentno in neverodostojno", še opozarja fiskalni svet. Minister za finance Klemen Boštjančič je kot enega od razlogov za pripravo rebalansa navedel prav to, da želijo delati transparentno.
342 milijonov primanjkljaja v osmih mesecih
Primanjkljaj državnega proračuna je avgusta po začasnih podatkih znašal 88 milijonov evrov, v prvih osmih mesecih letos pa 342 milijonov evrov. Brez upoštevanja protikoronskih ukrepov je državna blagajna v prvih osmih mesecih imela presežek v višini 189 milijonov evrov, navaja fiskalni svet. Prihodki državnega proračuna so bili od januarja do konca avgusta v primerjavi z enakim obdobjem lani višji za 16,7 odstotka. Razlogov za to visoko rast je več: lani so bili zaradi omejitvenih ukrepov prihodki precej nizki, letos so bili višji zaradi hitrega okrevanja domačega povpraševanja in tudi višje inflacije, pa iz EU je Slovenija dobila nakazan preostanek predplačil prve tranše sredstev za izvajanje nacionalnega načrta za okrevanje in odpornost.
Ukrepi niso usmerjeni
Finančni učinek doslej sprejetih ukrepov za omilitev posledic draginje na državni proračun v letošnjem letu fiskalni svet ocenjuje na okoli 325 milijonov evrov, učinek vseh ukrepov pa na okoli 650 milijonov evrov. Prihodnje leto bi lahko doslej sprejeti ukrepi z učinkom na državni proračun znašali okoli 150 milijonov evrov, vsi ukrepi pa okoli 250 milijonov evrov. "Ukrepi za omilitev posledic draginje so podobni kot v drugih državah, vendar v precejšnjem deležu niso tudi usmerjeni. To se lahko ob pričakovanem vedno bolj omejenem fiskalnem prostoru izkaže za neučinkovito ukrepanje, ki je tudi v nasprotju s priporočili mednarodnih institucij," opozarja fiskalni svet.
K medletni rasti prihodkov največ (skoraj polovico) prispevajo prihodki od DDV, ki so za 531 milijonov evrov višji, kot so bili v prvih osmih mesecih leta 2021. Prihodki od davka na dohodek pravnih oseb so v prvih osmih mesecih letos znašali 1,15 milijarde evrov in so bili za 362 milijonov evrov ali 46 odstotkov višji9 kot v enakem obdobju lani. Razlog za to rast je izredno visok poračun, ki je posledica uspešnega poslovanja podjetij v lanskem letu. Rast prihodkov od dohodnine se je ob izteku večine izplačil koronskih dodatkov, ki so bili lani izrazito visoki, znatno umirila.
Prva tranša iz načrta za okrevanje in odpornost
Iz evropskega proračuna je Slovenija v prvih osmih mesecih letos dobila nakazanih 608 milijonov evrov, kar je 154 milijonov evrov ali 34 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. To povečanje je delno posledica januarskega izplačila preostalega dela prve tranše sredstev nacionalnega načrta za okrevanje in odpornost, Čeprav se je letos rast izplačil evropskih sredstev v primerjavi z enakima mesecema lani vidno okrepila tudi julija in avgusta, fiskalni svet ocenjuje, da na koncu leta izplačila ne bodo tako visoka, kot je predvideno v veljavnem proračunu za letošnje leto, saj bi morali za to v zadnjih štirih mesecih letos pridobiti še dobro 1 milijardo evrov, kar je 118 milijonov evrov več kot v celotnem lanskem letu. Manjša bo do konca leta tudi rast prihodkov od davkov.
Odhodki državnega proračuna so bili zaradi protikoronskih ukrepov v prvih osmih mesecih letos za 9,4 odstotka nižji kot v enakem obdobju lani. Zanje je bilo v prvih osmih mesecih lani izplačanih 2,28 milijarde evrov, letos pa le 637 milijonov evrov. Brez upoštevanja protikoronskih ukrepov so bili v prvih osmih mesecih letos proračunski odhodki višji za 10,5 odstotka. Za protikoronske ukrepe je bilo iz državnega proračuna od marca 2020 do konca avgusta letos izplačanih 5,43 milijarde evrov.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
