Rozmari Petek
Zmaji obstajajo. Definitivno. Če ne drugje, jih odslej zagotovo lahko najdete v Tropski hiši v Celju. Njihov nov prebivalec Salvador (no, dobro, ime se bo, če bo tako pokazal test, morda kmalu spremenilo v Salvadorka) je čisto pravi zmaj. Tako namreč v tujini poimenujejo varana, ki je svojo ogrado dobil v hiši številnih in nadvse raznovrstnih prebivalcev v centru knežjega mesta. "Naš nov naravovarstveni projekt temelji na več kot 10 skupinah luskarjev, ki smo jih nadgradili še z novo vrsto vodnega varana. Luskarje predstavljamo tudi skozi izobraževalne table, kjer smo se osredotočili na zanimivosti kot je največji luskar na svetu," opisuje avtor in "oče" Tropske hiše biolog Simon Cirkulan. Njihov Salvador je trenutno velik dober meter. Ko bo povsem odrasel, bo lahko meril do tri metre, pa bo s to dolžino šele na drugem mestu med največjimi varani.
A to ni edini zmaj, ki ga premierno predstavljajo v času jesenskih počitnic. "Na ogled smo tokrat postavili več kot 10 družin luskarjev: kameleoni, gekoni, skinki, galivase, goži, strupeni goži, med njimi njimi denimo pljuvajočo siamsko kobro (njo vedno hranimo primerno zaščiteni pred strupenim pljunkom), varani, gadi, med njimi klopotače, modrasi in suličarke, pitoni in udavi, za katere skrbimo v Tropski hiši," našteva. Oprostite, a kako so lahko kače podobne zmaju, ga ustavimo? "Tale drevesni gad je precej podoben zmaju," pokaže na pisanega kuštravca s kačjim telesom. "Ta ima dejansko kačast videz. Ta je navdih za azijski tip zmaja, evropski je malo drugačen, spominja bolj na kuščarja z dodatki netopirjev, ptičev in še čem. Ampak vse te značilnosti plazilcev so bile navdih za oblikovanje pripovedk o zmajih," pojasni avtor razstave.
Živali iz zaodrja
V času jesenskih počitnic pripravljajo tudi delavnice na temo zmajev. "Na teh delavnicah pokažemo tudi različne živali iz našega zaodrja. Imamo namreč 145 različnih vrst živali in nekje 110 je razstavljenih, ostale so na ogled na občasnih razstavah. Po tej razstavi snujemo s prebivalci zaodrja že novo; posvetili se bomo razkrojevalcem, ki so zelo pomembni, da snovi v naravi krožijo. Recimo stonoge, ščurki, ličinke hroščev … Ko pridejo iz bube, postanejo pisane, metalne, vijolične, turkizne barve, takrat ljudje postanejo fascinirani," doda, ko vidi nekoliko manj navdušen izraz na obrazu poslušalke.
Vse živali so pomembne, je osnovno sporočilo projekta Tropska hiša. In le z ozaveščanjem lahko ljudje spremenijo odnos do njih in jih, če jih srečajo v naravi, pustijo živeti, večkrat poudari sogovornik. "Veliko ljudi se luskarjev, predvsem kač, boji in do njih goji neutemeljene predsodke, zato jih zaradi strahu v naravi preganjajo ali celo pobijajo. Veliko luskarjev je do danes že izumrlo, predvsem veliko izgubo le-teh pa beležijo v Afriki. V sodobnih živalskih vrtovih, parkih in ostalih institucijah se trudimo ljudem z izobraževalnimi programi približati te zanimive in v naravi pomembne prebivalce našega planeta. Nekatere redke vrste so vključene tudi v mednarodne vzrejne programe za preživetje vrst," doda.
Podmladek, da je veselje!
Tudi v Tropski hiše beležijo že veliko podmladka. "V letošnjem letu smo dobili naraščaj dnevnih gekonov Roberta Mertensa ter rumenoglavih dnevnih gekonov," se osredotoči na glavne junake aktualne razstave. Kako pa kaj kaže z družino dveh različnih parov opic, ki so pred letom prišle v Tropsko hišo? "Zlatoglavi leviči so od lani dobili že tri zarode, zdaj imata dvojčka.
Beloglavčki so dobili mladička, ki je sedaj že skoraj odrasel, konec leta spet pričakujemo naraščaj," ponosno opiše. Vsi so ostali doma pri starših … "Lahko ostanejo, ker se razmnožuje le alfa samec in alfa samica. Družina je zelo pomembna s socialnega vidika, starejši otroci vzgajajo mlajše, se naučijo skrbet za mladiče, pomagajo staršem. Ta ljubezen med njimi je neizmerna, ljudje bi se lahko več naučili od njih. Tudi mi, ki z njimi vsak dan delamo, ko vidimo te njihove interakcije, kako se božajo, stiskajo, sončijo, nam gre včasih kar malo na jok, tako je lepo. Pa veseli smo, ker se imajo radi, ker se tako dobro počutijo in ker imajo tako veliko otrok," presrečno doda Simon Cirkulan. In kaj še ima novega? "Okroglouho slonjo rovko, trenutno je edina v Sloveniji, dobili smo tudi dva samčka pritlikavih marmozetk, to je najmanjša vrsta opic na svetu. Z njuno pomočjo bi radi ozaveščali, da primati niso hišni ljubljenčki. Ker zaradi Tik-tokovih filmčkov so postali tako priljubljeni, da jih ljudje spet lovijo v naravi, zato postajajo vedno redkejši." Še en trend, ki ga poskuša projekt Tropska hiša spremeniti.
