Klara Širovnik
Z gradnjo je investitor SES (Spar European Shopping Centers) začel junija 2017, v projekt pa so doslej vložili že približno 70 milijonov evrov. "Za nakupovalno središče smo izbrali slovensko ime s posebnim pomenom, saj želimo, da tudi naša Aleja predstavlja kraj, v katerem ljudje preživljajo prosti čas," je ob naznanitvi imena povedal direktor SES Slovenija in novega nakupovalnega centra v Šiški Toni Pugelj.
Optimalna kombinacija ponudnikov?
Osnovni namen je sicer, da bo v nakupovalnem središču obiskovalcem na voljo ponudba, ki je zaenkrat v tem gosto naseljenem predelu Ljubljane še ni. Za potrošnike bo seveda pomembno tudi dejstvo, ali se bo v center v Šiški razlikoval od drugih nakupovalnih središč v prestolnici. Aleja bo, po Pugljevih besedah, v Šiški ponujala 80 trgovin številnih blagovnih znamk, med njimi, jasno, Interspar, drogerijo Müller, tehničnega trgovca Big Bang, modno ponudbo iz XYZ, H&M in Hervisa ter MASS. V središče prihajajo številne trgovine priznanih blagovnih znamk (recimo Calzedonia, Max&Co., S.Oliver, Black Label, Comma, Tommy Hilfiger, Pandora, Intimissimi, SuperDry in Buzz), povsem nova blagovna znamka v Sloveniji pa bo Sport Vision.
Izvajalci so posebej ponosni na fasado objekta, ki bo spominjala na zmajeve luske. Izdelana bo iz obdelanega jekla. Za zmajem se, vsaj v Ljubljani, skriva posebna simbolika, saj je ta (mitična) žival "zaščitnik" mesta. Med drugim ga lahko najdemo tudi na grbu.
Trnova pot (do končnega izdelka)
Začetki novemu centru niso bili postlani z rožicami. V družbi SES, ki upravlja s 30 nakupovalnimi središči po Evropi, od tega štirimi v Sloveniji, so morali na zeleno luč čakati več let, gradnja pa je naposled stekla junija lani. Leta 2000, ko je investitor kupil zemljišče, se je za podobno potezo odločil tudi Mercator, ki je – z Zoranom Jankovičem na čelu – kupil zemljišče v neposredni bližini. Vsem je bilo jasno, da gradnja obojega ne bo izvedljiva, pa tudi prihodnost dveh velikanov na majhnem prostoru bi bila (zaradi konkurenčnosti) zelo vprašljiva. SES Slovenija je gradbeno dovoljenje (po dolgih in mučnih 1971 dneh) dobil maja 2016. Ker pa je bila kljub temu vložena še revizija postopka (zahteval jo je Mercator), so investitorji svoje delo nekoliko upočasnili.
V prestolnici (presenetljivo) ni največ trgovskih središč
O poplavi trgovskih središč v slovenski prestolnici sicer ne moremo govoriti, je pa res, da je število nakupovalnih središč na prebivalca v celotni Sloveniji krepko nad evropskim povprečjem. V letih pred začetkom krize so trgovci namreč zapuščali mestna jedra, manjše trgovine so zapirali, število trgovskih središč pa je začelo naraščati.
