(FOTO in VIDEO) Slovenija bi lahko postala inkubator na področju mikromobilnosti

E-skiroji so vse bolj razširjena in priljubljena oblika reševanja mikromobilnosti, tudi ali predvsem za tako imenovani prvi in zadnji kilometer, medtem pa statistika kaže, da ne sodijo med najbolj varna prevozna sredstva. V tednu, ko do 9. aprila, poteka nacionalna preventivna akcija za večjo varnost voznikov e-skirojev, sta Agencija za varnost prometa in Zavod Vozim, ki je nacionalni koordinator Evropske listine o varnosti v cestnem prometu, sta v Ljubljani pripravila mednarodno konferenco Prihodnost e-skirojev v Sloveniji, kjer so strokovnjaki in poznavalci razmer ter predstavniki odločevalcev razpravljali o problematiki in rešitvah naraščajoče uporabe e-skirojev.

Domala edini so si bili udeleženci, da z naraščajočo uporabo e-skirojev narašča predvsem število prometnih nesreč z njimi, da so posledice teh nesreč precej hujše od posledic nesreč z drugimi prevoznimi sredstvi. Izpostavljena pa je bila tudi pobuda,da je treba relativno novo področje e-skirojev, ki ga je treba sistemsko urediti. "Pomembno je prekiniti povezavo med povečevanjem števila e-skirojev in številom nesreč ter z njimi povezanimi poškodb," je bil jasen Antonio Avenoso, izvršni direktor Evropskega sveta za varnost prometa (European Transport Safety Council) in nadaljeval: "Da bi ta trend obrnili, je potrebno sprejeti nekaj smiselnih ukrepov za varnost voznikov e-skirojev in drugih udeležencev v prometu. E-skiroji lahko igrajo pomembno vlogo v mestih trajnostne prihodnosti, ki pa morajo dati prednost varnosti ranljivih udeležencev v prometu, če ti uporabljajo načine prevoza, ki so veliko manj tvegani za druge udeležence v prometu kot so avtomobili, tovorna in druga motorna vozila."

Motorno vozilo, ne igrača

"Od septembra 2019, odkar Policija beleži statistiko, do začetka letošnjega aprila, torej v treh letih in pol, je bilo na slovenskih cestah že več kot 430 nesreč z udeležbo voznikov e-skirojev. V letu 2022 jih je bilo že 231. Glavnina nesreč, skoraj 87 %, je zabeležena v naseljih. Med vzroki prevladuje neprilagojena hitrost, tovrstnih nesreč je bilo za tretjino, pogosto je vzrok tudi nepravilna stran ali smer vožnje ter neupoštevanje pravila o prednosti. Največ povzročiteljev je bilo v starosti od 18 do 44 let, zaskrbljujoče pa je, da je bilo sedem povzročiteljev tudi v starosti do 14 let in 15 povzročiteljev v starosti do 17 let," je statistiko predstavila mag. Simona Felser, v. d. direktorja Agencije za varnost prometa in pozvala k dvigu starostne meje za vožnjo e-skiroja. Nedavno je Evropski svet za varnost v prometu predlagal najnižjo starost voznika e-skiroja 16 let ali omejitev v skladu s starostjo za vožnjo mopeda. "Prav to je Agencija za varnost prometa predlagala že pred leti, saj naša nacionalna zakonodaja predpisuje, da lahko oseba vozniški izpit za kolo z motorjem oziroma moped opravi pri 15 letih. E-skiro je namreč láhko motorno vozilo in ne igrača," je dodala Fleserjeva.

"Če želimo doseči družbene spremembe, da bodo nove oblike mobilnosti, med katere sodijo tudi e-skiroji, varne in trajnostne, je ključno, da jim damo prednost pred avtomobili, vendar ne pred pešci oz. ostalimi uporabniki javnih površin. In ne na račun varnosti!" je dejal David Razboršek, direktor Zavoda Vozim, ki i želi, da bi Slovenija postala nekakšen inkubator na področju mikromobilnosti, saj bi glede na svojo majhnost in fleksibilnost lahko preizkusila številne rešitve.

Da je hiter porast števila e-skirojev prinesel številne pozitivne vplive na okolje in večjo mobilnost, je dejal tudi Matjaž Leskovar iz sektorja prometne policije Generalne policijske uprava, a dodal, da njihova udeležba hkrati vpliva tudi na prometno varnost: "Večja uporaba e-skirojev zaradi karakteristik tega prevoznega sredstva in načina vožnje pomeni tudi večje tveganje za nastanek prometnih nesreč in telesnih poškodb. Zato prihajajo s tem tudi pomembni izzivi, kako poskrbeti za primerno zakonodajo, infrastrukturo in izobraževanje uporabnikov. Zakon o pravilih cestnega prometa jih obravnava kot lahka motorna vozila in določa tudi pogoje za vožnjo, kar pa seveda ni dovolj."

Da bi se moral e-skiro, ki ga doslej opredeljuje le zakon o pravilih cestnega prometa, pojaviti tudi v zakonu o motornih vozilih, ki električnega skiroja ne pozna, opozarja Elvis A. Herbaj iz Policijske uprave Celje, ki predlaga celo tri podskupine e-skirojev, glede na njihove zmogljivosti. "Povsod po svetu se soočajo z istimi problemi, kjer se pojavijo e-skiroji, zanje pa je problem, da morajo voziti, kjer so ceste najbolj uničene, torej ob robovih, kjer so razpoke, nakloni, ..." je dodal. 

Področje, ki ga bo treba naslavljati z največjo mero odgovornosti

"Področje mikromobilnosti bo potrebno v prihodnje naslavljati z največjo mero odgovornosti in ustrezno prometno politiko ter prilagoditvijo zakonodaje, da bomo lahko tudi na tem področju dosegli povečanje prometne varnosti," je izpostavila Anamaria Hren, vodja Sektorja za razvoj in koordinacijo varnosti cestnega prometa in med predlogi za sistemsko ureditev naštela tri ključna področja, to so vozila, voznikovo vedenje in infrastruktura.

Uroš Tominc, dr. med., specialist travmatolog iz UKC Ljubljana, je spregovoril o posledicah nesreč pri uporabi e-skirojev, ki jih obravnava UKC Ljubljana: "Od aprila lani ločujemo statistiko posledic nesreč s skiroji in e-skiroji in polovica vseh poškodovancev je udeležencev z e-skiroji. Še bolj so nas presenetile hude poškodbe, ki prej niso bile posledice nesreč s klasičnimi skiroji."

Na konferenci je bil poudarek namenjen tudi predstavitvi Evropske listine o varnosti v cestnem prometu (European Road Safety Charter), ki jo je predstavila Sophie Vanhove, projektna uradnica na inštitutu Vias, vključena v mednarodno in belgijsko koordinacijo Listine: "Evropska listina o varnosti v cestnem prometu je največja spletna platforma o varnosti v cestnem prometu, ki jo je razvila Evropska komisija. Z več kot 3500 člani si prizadeva za izmenjavo znanja in izkušenj med različnimi vrstami deležnikov po vsej Evropi, da bi skupaj delovali v smeri Vizije nič."

Na vprašanje, katerega od naštetih predlogov nameravajo vključiti v zakonodajo, je v. d. generalne direktorice direktorata za ceste in cestni promet na ministrstvu za infrastrukturo Andreja Knez odvrnila, da bodo vse predloge preučili. Problematiko uporabe e-skirojev bo ministrstvo po njenih besedah sicer naslovilo v resoluciji o varnosti cestnega prometa, ki je v pripravi in v katero bodo dodali tudi steber o mikromobilnosti.