Koroške gore, ki so bile v preteklosti za marsikoga še neodkrite, spoznava vse več pohodnikov in alpinistov - (naj)bolj dostopna Uršlja gora je zlasti ob koncih tedna oblegana, tako da je ob cerkvici na vrhu že pravo romarsko središče. Podobno v teh koncih pritegne tudi Smrekovec, vse več planincev pa se povzpne tudi na vrh Pece ali Raduhe, ki sta že bolj zahtevni izbiri, vzpon na oba dvatisočaka pa je mogoč tudi po težjih zavarovanih poteh na klinih. Koroški gorski podvigi so po novem še bolj atraktivni in ob običajnem miru, ki ga ponuja zavetje planin, še adrenalinski hkrati. Od nedavnega so namreč dopolnjeni z novo ferato, urejeno zavarovano plezalno potjo v soteski Mučevo v Žerjavu, do katere je mogoče dostopati neposredno z glavne ceste med Mežico in Črno ob vstopu v Žerjav. Ni še minil cel mesec, odkar so pridobitev v okviru turističnega tedna v Črni na Koroškem tudi uradno predali namenu, pa jo odkriva in se nad njo navdušuje že veliko več ljudi, kot so pričakovali.
Ko ozko postane široko
Ferato - lažjo smer, izpeljani sta namreč lažja in težja različica - smo preverili tudi sami in s tem neposredno odkrili, da sta tako zanimanje kot navdušenje upravičena. Na eni strani namreč tudi lažji vzpon ni ravno lahek in terja nekaj kondicije, fizične moči ter spretnosti in gibljivosti, da se z malo napora prebiješ do vrha. Na drugi strani postopni premiki proti cilju vse bolj razpirajo krasen pogled v dolino. Slednja je sicer, ko si vpet vanjo z vožnjo po cesti, ozka in nepregledna, vije se tesno ob skalah in ob porečju Meže.
Nenadoma se Žerjav razpre v povsem drugi luči
A ob pogledu z vrha oziroma že med prebojem po plezalni poti navzgor se nenadoma čuti in zaobjame kot bolj prostrana in široka ter se tako odpre v povsem novi luči. Na ta način se morda bolj kot kadarkoli doslej in še najbolj očitno zariše značilnost tega območja: industrijska bit krajevne skupnosti Žerjav, ki je ob tovarni tesno povezana z naravo in pohodniškimi potmi, tudi v gozdu; v zadnjem obdobju recimo vse bolj pritegne tudi lepi predel Duklesa.
Vzamejo opremo, po večini pa odplezajo sami
Nenad Čmarec, vodnik, ki je prijazno in pozorno spremil na pot tudi našo manjšo skupino raziskovalcev nove ferate, je povedal, da sicer še pričakujejo, da bodo kmalu, verjetno še v tem tednu, dobili vpisno knjigo, s katero bodo imeli nato tudi boljši pregled nad obiskom. Vseeno pa že zdaj zaznavajo izjemen interes, ki jih je pozitivno presenetil. "Gotovo se za ferato dnevno odloči vsaj sto ljudi, veliko avtomobilov je stalno parkiranih ob cesti. Pri tem lahko najamejo vodiča, a največkrat se odpravijo kar sami. To je tudi značilno za ferate, se pa, sploh tisti, ki niso redno v gorah, odločajo za izposojo alpinistične opreme v TIC Črna, s katero se potem v steni varujejo," pravi Čmarec. Gostili so že kar nekaj tujcev, recimo Avstrijce in Čehe, prevladujejo pa domači obiskovalci, družine, posamezniki, skupine. Za vse je značilno, da izkušnjo pohvalijo, dodaja Čmarec, kar precej pogosto zapisujejo vtise tudi v posebno skupino na facebooku - Ferata Mučevo. Zdaj ob začetnem navdušenju kar serijsko objavljajo fotografije s poti ter priporočila in napovedi, da se bodo še vrnili. Ferata Mučevo (območju so v Žerjavu rekli tudi Hudi graben) se je porodila kot ideja že ob zagonu ziplina v Črni, nastala je na pobudo Planinskega društva Črna, ureditev je zastavila in podprla Občina Črna na Koroškem. Zagotovila je 40 tisoč evrov proračunskih virov, v tem poletju pa jo je kot izvajalec vzpostavilo podjetje Karbida, industrijski turizem iz Gornjega Grada.
Kako po različicah ferate
Kako torej pristopiti in koliko časa si je treba odmeriti za izkušnjo, prilagojeno in zanimivo tako za neizkušene kot izkušene plezalce, ki zmorejo in hočejo več? Na izbiro sta torej omenjeni dve zavarovani plezalni poti. Lažja, modra pot (ima oceno B, mestoma C) poteka na začetku po desni strani soteske, nato pa po izrazitem grebenu - ocena potrebnega časa na označevalni tabli je 45 minut, za težjo pa poldrugo uro. Ob izteku se lažja različica združi s težjo, rdečo, z visečim mostom - po prečenju tega, ki je, ko se na prehodu zamaje pod težo, precej adrenalinsko doživetje, se izziv konča. Težja, ki ima zahteven vstop, je ocenjena z oceno D, na posameznih mestih tudi z E, je pa te mogoče tudi obhoditi. Sestop z obeh je po grebenu do gozdne vlake, nazaj do parkirišča v Žerjavu popelje steza. Nedavno je popis in značilnosti obeh objavila Planinska zveza Slovenije na svoji spletni strani, kjer je mogoče prebrati podrobnosti o smereh.
