Okrog desete ure zvečer prispemo do travnika na Šmartnem na Pohorju, kjer se je že zbralo okrog dvajset ljudi, ki so prišli opazovat meteorski roj Perzeidov. Nekaj jih je bilo zleknjenih na spalke s fotoaparati na stativih, večina pa zbrana ob teleskopih ob organizatorju in predavatelju Igorju Žiberni iz Astronomskega društva Orion. Žiberna pove, da mora biti opazovanje zvezdnatega neba na svetlobno čim manj onesnaženem kraju: "Lokacija je sicer dobra, a vseeno vidimo svetlobne kupole Maribora, Slovenske Bistrice in Slovenskih Konjic."
Nikoli ne veš, kdaj se bo pojavil
"Ko govorimo o meteorskih rojih, takoj pomislimo na utrinke. Perzeidi niso edini, so pa najbolj znani. Vzrok za pojav utrinkov so kometi, gmote, ki so sestavljene iz ledu, prašnih delcev ali plinov. Ta telesa za seboj puščajo drobne kamenčke in pri tem za seboj oblikujejo pas drobnih kamenčkov, ki jih imenujemo meteroidno vlakno. Če imamo srečo in Zemlja na poti okoli Sonca zaide v meteroidno vlakno, delci zletijo v Zemljino atmosfero. Pri tem prihaja do trenja med delci in atmosfero, zrak se segreje in zažari, mi pa vidimo svetlo sled," Žiberna razloži osnovni namen večernega opazovanja v noči z 12. na 13. avgust. "Perzeidi letijo od 40 do 60 kilometrov na sekundo, kar pomeni, da so vidni kratek čas, razen če zaidejo globlje v Zemljino atmosfero. Res pa je, da je njihovo število precej veliko. Na bolj temni lokaciji je pogostost takih utrinkov okoli 60 na uro, lahko tudi več," razloži. Pripomni, da se še ni niti dobro stemnilo, pa smo že lahko opazili okrog 15 utrinkov. "Upam, da imate pripravljen seznam želja," se pošali. "Nikoli ne vemo, kje se bo kak utrinek pojavil in kako svetel bo. Njihova frekvenca je večja po dvanajsti uri," razlaga Žiberna. Zmoti ga navdušen otroški "Uau!", ko eden izmed mlajših obiskovalcev opazi utrinek. "V drugi polovici noči, ko je Zemlja na udarni strani, je število utrinkov večje," nadaljuje. Drage optične naprave za opazovanje meteorskih rojev niso potrebne, potrebujemo le kak armafleks, spalko in potrpljenje.
Nebo tudi za ljubitelje čaja
Na jasnem poletnem nebu je bilo videti še marsikaj drugega: Rimska cesta, Luna, Jupiter, Saturn in druge zvezde, ki smo jih opazovali tudi skozi teleskop. "Nagnemo glavo, oko prislonimo k okularju in opazujemo. Teleskopa ne držimo, zgolj s 'fokuserjem' si izostrimo sliko," razloži. S prostim očesom je mogoče videti tudi asterizme, skupine zvezd z značilno obliko, ki nimajo statusa ozvezdja. Najbolj znan je Veliki voz, ki je v ozvezdju Velikega medveda, a videli smo tudi druge oblike: Mali voz, Čajnik in čajno žličko, Orla, Laboda ... Žiberna je razložil oddaljenost posameznih zvezd: "Nebo je neke vrste časovni stroj. Svetloba zvezde Vege, ki jo vidimo zdaj, se je ustvarila leta 1996. Svetloba zvezde Arktur je nastala leta 1984 po Orwellovem romanu ali pa v času olimpijskih iger v Sarajevu. Svetloba zvezde Deneb, najsvetlejše zvezde v ozvezdju Laboda, je nastala 1200 let pred našim štetjem."
Pred odhodom med opazovanjem neba zmotimo desetletnega Miho Hojnika, ki je sem prišel z družino. Kot je povedal, je njegov oče član društva Orion, zato so prišli že večkrat. "Nismo želeli zamuditi tega lepega pojava," reče in pripomni, da je manj veščim članom družine že pokazal Rimsko cesto.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
