Na predvečer dneva upora je predsednik republike Borut Pahor skupaj z nemško veleposlanico Natalie Kauther v Vidmarjevi vili v Rožni dolini v Ljubljani, tam, kjer je bila pred natanko 80 leti, 1941., ustanovljena Osvobodilna fronta slovenskega naroda, odkril spominsko ploščo kot poklon zapuščini vile, ki je danes rezidenca veleposlanikov Zvezne republike Nemčije v Sloveniji.
Pobudo za spominsko ploščo sta dala aktualna veleposlanika Kautherjeva in Adrian Pollmann. Nemčija je Vidmarjevo vilo kupila leta 2016. Natalie Kauther pravi, da v nemškem veleposlaništvu čutijo "veliko odgovornost, da s to hišo in njeno zgodovino ravnajo skrbno in ohranjajo spomin na to, kar se je tukaj dogajalo pred 80 leti".
"Nimam pravice, da bi kot gostja v vaši državi delila nasvete. Zlasti kot Nemka ne. Lahko pa izrazim svojo hvaležnost za to, da smo bili Nemci po vsem tem trpljenju in grozotah, ki jih je naša država prizadejala neštetim ljudem, ponovno sprejeti v skupnost narodov. Za nas je to, da lahko do nekoč najhujših sovražnikov danes gojimo globoko prijateljstvo in se skupaj zavzemamo za boljši, pravičnejši svet, res veliko darilo," je povedala veleposlanica v govoru v slovenskem jeziku.
"Vaše dejanje je simbolno, ima pa tudi stvaren pomen - tudi v luči prihodnosti. Gre za duh, na katerem je utemeljena naša skupna evropska domovina - na spravi," pa je povedal predsednik Pahor. In da je bil znameniti ustanovni sestanek OF v Vidmarjevi vili prelomnega pomena, partizansko gibanje pa je bilo nenadomestljiv del zgodovinskega loka, ki je ob koncu osemdesetih in v začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja omogočil demokratične in osamosvojitvene procese.
Križman: Ponovno je nastopil čas za OF slovenskega naroda ...
Na predvečer dneva upora je Zveza združenj borcev NOB pripravila online proslavo pod naslovom Upor. Zmaga. Svoboda. in na začetku je predsednik borcev Marijan Križman bral iz dolge spomenice ob osemdesetletnici OF. Zaključil je s kritiko aktualne politike, od preganjanja dijakov, ki so hoteli nazaj v šolo, do pritiskov vlade na Slovensko tiskovno agencijo in RTV: "Tovarišice in tovariši, ponovno je nastopil čas za OF slovenskega naroda." Združiti mora po Križmanu vse ljudi, "ki jim ni vseeno, kam gre ta svet, kam nas vodijo vladajoči". "Uprimo se kratenju osnovnih pravic, ki smo jih zapisali v ustavo," je pozval. Še predtem je ponovil borčevski pogled na spravo.
Spomenica poziva k spoštovanju temeljnih človekovih pravic in vrednot upora, svobode, solidarnosti in enakopravnosti.
Glavne točke navajamo v celoti.
"1. Slovensko ozemlje so med drugo svetovno vojno zasedle in razkosale nacistična Nemčija, fašistični Italija in Madžarska. Razkosanju se je pozneje pridružila tudi Neodvisna država Hrvaška. Slovenski narod je bil obsojen na nasilno potujčenje in uničenje, zato so vsi napadalci nad Slovenci zagrešili strahotne zločine.
2. Častni odgovor na zasedbo je pomenila ustanovitev Osvobodilne fronte slovenskega naroda (27. aprila 1941), ki je v najtežjih okoliščinah vsestranskega nasilja in grozodejstev v času druge svetovne vojne vodila boj za osvoboditev in združitev Slovencev. S tem zmagovitim bojem je rešila obstoj narodne skupnosti, osvobodila domovino in jo združila s Primorsko. Osvobodilna fronta je bila občenarodna in nadstrankarska organizacija in jo je med drugo svetovno vojno podpirala velika večina Slovencev. Hkrati z bojem za svobodo si je OF prizadevala tudi za socialno osvoboditev, zmanjšanje velikih neenakosti med družbenimi sloji, večjo pravičnost in enakopravnost vseh ljudi – tako žensk kot moških – ter narodov. Ta boj nam je prinesel samozavest in nas oblikoval kot narod z državnostjo v lastni republiki. Pod vodstvom OF so Slovenci drugo svetovno vojno končali kot del zmagovitega protinacističnega zavezništva Združenih narodov z mednarodno priznano partizansko vojsko, ki jo je priznala tudi Kraljevina Jugoslavija.
3. Na Slovenskem med drugo svetovno vojno ni bilo državljanske vojne, ker ta v razmerah okupacije ni mogoča in ker so se maloštevilni nasprotniki partizanov borili pod neposrednim poveljstvom fašističnih in nacističnih oboroženih sil – domobranci celo pod neposrednim poveljstvom zločinske organizacije SS. Krivdo za bratomorni boj nosijo tisti cerkveni in posvetni politiki, ki so lastne koristi postavili pred narodov obstoj, sprejeli orožje od smrtnih sovražnikov narodne skupnosti ter se s tem za vedno zaznamovali s sramoto izdajstva.
4. ZZB za vrednote NOB zavrača sedanje poskuse »sprave« in poenotenja, saj temelji današnja »sprava« predvsem na potvarjanju zgodovine za politične obračune in preobračanju zločincev v žrtve. Z enačenjem osvobodilnega boja z izdajstvom in kolaboracijo se uničuje slovenski zgodovinski spomin. Domobranstvo in kolaboracija sta služila fašizmu in nacizmu, ne pa slovenskemu narodu, zato z njima ne more biti »sprave«. Edini pristop k pomiritvi med ljudmi je spoštljivo in resnično prikazovanje zgodovinskih dejstev o drugi svetovni vojni.
5. ZZB ostaja zvesta vrednotam Osvobodilne fronte, saj je uresničevanje njenih temeljnih načel omogočilo preživetje in združenje večine pripadnikov slovenske narodne skupnosti po osvoboditvi v republiški državnosti kot sestavini zvezne Jugoslavije (1945) in končno v samostojni državi (1991). Domoljubne in občečloveške vrednote (enakost, pravičnost, resnica, svoboda), ki so povezovale množice ljudi v OF in na katerih je slonel partizanski boj, ostajajo trajna spodbuda za skupno delovanje v prid vseh in vsakogar; ob poskusih razgrajevanja družbene skupnosti in njenih demokratičnih ustanov pa v samostojni slovenski državi z vsakim dnem postajajo še bolj potrebne.
6. ZZB ostaja še naprej družbeno odgovorna, kritično angažirana in konstruktivna civilnodružbena organizacija, ki se navdihuje v zgodovinsko preskušenih vrednotah narodnoosvobodilnega boja in iz njih črpa svojo moralno upravičenost za kritično, pokončno in avtonomno držo ter pripravljenost za dejavno sodelovanje v skupnih družbenih prizadevanjih za prihodnji razvoj: za ohranjevanje naravnih temeljev življenja v vedno bolj ogrožajočih razmerah, za zagotavljanje dostojanstva ljudi in možnosti preživetja vseh živih bitij na tem planetu. Zato tudi v spomenici namenja posebno pozornost aktualnim in razvojno pomembnim vprašanjem v širšem mednarodnem in domačem okolju in smerem svojega nadaljnjega delovanja."
Predsednik republike želi, da bi se mlade generacije s ponosom spominjale tega obdobja, "ko smo Slovenci vnovič ubranili svojo svobodo sami in v sodelovanju z zavezniki". Poudaril je pomen razumevanja, da na ramenih tega upora stoji ustanovitev lastne države. Pahor želi, da bi bili državljani Slovenije "na ta upor ponosni" in da bi razumeli, da je tudi to dejanje omogočilo obstoj slovenskega naroda in ustanovitev Slovenije. Pred državnim praznikom je povabil Slovence in Slovenke, da ga praznujejo vzneseno, s ponosom, in se spomnijo korenin partizanskega upora, "brez katerega ne bi bilo naše nacionalne osvoboditve".
