Predsednik republike Borut Pahor je v svojem osrednjem govoru v predsedniški palači ob državnem prazniku državljankam in državljanom ter Slovenkam in Slovencem doma in po svetu čestital z najboljšimi željami za mirno, lepo in varno prihodnost. Današnji praznik slavi uporništvo, saj smo se Slovenke in Slovenci v polpretekli in novejši zgodovini dvakrat postavili po robu okupatorju, je poudaril. "Uporništvo, se zdi, je skozi naše narodno zorenje postalo del narodnega značaja." Pahor je prepričan, da bo narod, ki ima moralni prav, na koncu vedno zmagal v boju proti okupatorju, ne glede na njegovo vojaško silo. "To velja danes in velja za vojno v Ukrajini, kjer ima ukrajinski narod moralni prav," je poudaril.
Pahor: Želimo si, da bi bilo trpljenja v Ukrajini čim prej konec
V Sloveniji si želimo, da bi bilo trpljenja v Ukrajini čim prej konec, da bi nastopil mir in da bi se spori, zapleti in razhajanja med dvema sosednjima državama urejali po mirni poti, je poudaril. "V tem smislu naj bo danes naš državni praznik, ko slavimo upor proti okupatorju, klic solidarnosti z ukrajinskim narodom, hkrati pa tudi klic k miru in mirnemu reševanju tega spora in vseh sporov po vsem svetu, da bi lahko v Evropi in v mednarodni skupnosti vladala mir in varnost, ki si ju otroci zaslužijo, da bi lahko razvili svoje talente in sanjali svoje sanje."
Pomembno je ne pozabiti najbolj slavnih dni svoje zgodovine, saj iz njih črpamo narodni pogum in moralni credo, tako Pahor. "Med te sijajne zgodovinske dogodke sodi tudi partizansko gibanje sredi prejšnjega stoletja, ki mu je v sodelovanju z zavezniki uspelo osvoboditi Evropo fašističnega in nacističnega jarma," je izpostavil šef države in spomnil na Izjavo o spravi, ki jo je pripravila Slovenska akademija znanosti in umetnosti ob 30-letnici Slovenije in v kateri je med drugim zapisano, da partizanskemu gibanju nihče ne sme oporekati domoljubnega vzgiba in legitimnosti, vendar pa so se pojavila tudi dejanja, na katera ne moremo biti ponosni in nas opominjajo na državljanski spopad, v katerem je brat dvignil roko nad brata. "Demokratično zrel narod, ki je sposoben živeti svojo lastno zgodovino, iz nje črpa tisto, kar je slavno, za navdih za prihodnost - tisto, kar je neslavno, pa kot opomin, da ne bi ponavljali napak," je poudaril Pahor.
Slovenci se učimo ...
Slovenci se po njegovem učimo: "Če smo sredi druge svetovne vojne stali na različnih bregovih, se to ni zgodilo, ko smo se osamosvajali in branili odločitev, da ustanovimo lastno državo. Takrat - tudi zavedajoč se nevarnosti vnovičnega bratomornega boja - smo stopili skupaj in obranili našo domovino, našo državo, ki jo danes ohranjamo in razvijamo za interese in sanje naših otrok in njihovih otrok."
Marijan Križman se je predsedniku republike zahvalil, da lahko kot predsednik Zveze združenj borcev za vrednote narodnoosvobodilnega boja Slovenije ob tako pomembnem prazniku spregovori v predsedniški palači. "Osvobodilna fronta je v slovenskem narodu še vedno živ spomin na trenutek, ko se je slovenski narod odločil, da se bo uprl štirim okupatorjem," je dejal Križman, praznik nas uči in spominja, da smo vedno dosegli svoje cilje, kadar smo se skupaj tako odločili. Osvobodilni lok od generala Maistra preko narodnoosvobodilnega boja je vodil v samostojno Slovenijo, je rekel. Mir pa je "neprecenljiva vrednota, ki je ne moremo nadomestiti z ničemer".
Glasbeni program so pripravili mladi ukrajinski glasbeniki, ki so se k nam zatekli pred rusko agresijo in zdaj skupaj s slovenskimi vrstniki pripravljajo velik dobrodelni koncert pod vodstvom dirigentke Žive Ploj Peršuh. Predsednik Pahor je častni pokrovitelj tega koncerta, ki bo 11. maja v Cankarjevem domu.
Pred slovesnostjo v predsedniški palači sta Pahor in Križman položila venca k spomeniku OF v Rožni dolini v Ljubljani.
Zorčič: Tudi na teh volitvah smo dokazali, da je svoboda ena naših največjih vrednot
"Nikoli nismo začeli vojne, smo se pa v svoji zgodovini neprestano upirali krivicam in se v številnih vojnah borili za pravo, pravično stvar, in - zmagali. Na pravo stran zgodovine smo Slovenci stopili tudi leta 1941, ko smo se skupaj z zavezniki uprli grozečemu terorju nacizma in fašizma, ki sta morila, uničevala in teptala našo domovino kot tudi Evropo in preostali svet," v poslanici za državni praznik dan upora pravi predsednik državnega zbora Igor Zorčič.
Temeljni kamen za začetek organiziranja slovenske državnosti je bil po njegovih besedah položen prav z ustanovitvijo Osvobodilne fronte. "Iz tega zgodovinskega spomina na junaštva partizanskega gibanja v narodnoosvobodilnem boju so pol stoletja kasneje v slovenski osamosvojitveni vojni pripadniki Teritorialne obrambe, vojaki, miličniki, naborniki in številni drugi črpali ponos, samozavest in samozaupanje v uporu proti agresorski JLA."
"Da je svoboda ena naših največjih vrednot, smo dokazali tudi na teh državnozborskih volitvah, ko se državljanke in državljani niso pustili preslepiti z vladnimi 'bombončki', pač pa so svoj glas dali upanju v demokracijo, spoštljivo in pravično oblast ter svobodo medijev. Dali pa so tudi glas proti reinterpretaciji zgodovine, omalovaževanju narodnoosvobodilnega boja in na drugi strani poveličevanja kolaborantov. In glas za Evropo, ki temelji na demokraciji, svobodi in vladavini prava," nadaljuje poslavljajoči se predsednik DZ, ki na teh volitvah ni kandidiral.
Zorčič pravi, da je zaradi ukrajinske vojne letošnji dan upora proti okupatorju še toliko bolj pomenljiv, "saj vnovič potrjuje pomen miru in sodelovanja ter solidarnosti med narodi, še posebej ko gre za nasilno spreminjanje mednarodnega reda". Slovenci smo tudi tokrat izkazali solidarnost s trpečim ukrajinskim narodom, slovenska politika pa z vsemi diplomatskimi napori podpira ukrajinska prizadevanja za čim prejšnji mir.
"Imamo odlične razvojne potenciale, zato si prizadevajmo za njihovo uresničitev. V spremenjenem mednarodnem okolju, ki ga vse bolj zaznamujejo posledice podnebnih sprememb, migracije in zdaj še rusko-ukrajinska vojna, bo ta naloga izjemno zahtevna, vendar ne dvomim, da se bomo tudi tokrat, kot vselej ob težkih trenutkih, zmogli poenotiti o trajnostni razvojni poti Slovenije, v kateri nihče ne bo spregledan in preslišan," zaključi.
Na Mali gori brez Pahorja, Zorčiča ...
Na Mali gori pri Ribnici je včeraj na mestu, kjer so se tigrovci leta 1941 spopadli z okupatorjem, potekala državna proslava ob dnevu upora. Predsednik državnega sveta Alojz Kovšca je v govoru izpostavil vsakodnevne razprtije in pozval k njihovemu preseganju, kot so to počeli naši predniki, ki so znali "v ključnih viharno temnih trenutkih poiskati svetlobo".
Kovšca je v slavnostnem govoru spomnil, da so se trije člani ilegalne organizacije TIGR, Danilo Zelen, Anton Majnik in Ferdo Kravanja, leta 1941 na Mali gori spopadli z italijansko patruljo in tako "v imenu svobode tvegali svoja življenja kot prvi uporniki proti fašizmu in nacizmu v tedanji močno naelektreni Evropi".
Njihova vloga je bila po prepričanju predsednika državnega sveta neprecenljiva. "Zato je prav, da letošnji dan upora proti okupatorju posvetimo njim, tem srčnim borcem za svobodo, ki so bili dolga leta oropani identitete. Dejstvo namreč je, da je bil njihov prispevek k svobodi dolga leta zamolčan, prav tako tudi zgodovinski pomen borcev TIGR," je rekel na kraju, ki je še ena točka delitve slovenskega spomina na preteklost.
Slovenci kot maloštevilčen narod se moramo po njegovih besedah zavedati, da se boj za svobodo odvija po vsem svetu vsak trenutek in da je lahko že jutri nepredvidljiv. Zato ne "smemo molčati in zgolj s strani opazovati boje drugih malih narodov za svobodo in neodvisnost". "Padec vsakega izmed njih je lahko korak bližje padcu našega naroda. Četudi ti narodi niso blizu naših mej, nam morajo biti blizu v srcih, mislih in dejanjih," je pozval.
Ocenil je, da ni nič "narobe, če se Slovenci delimo po svetovnem nazoru, veri, življenjskih navadah, če smo le enotni v enem: slovenski narod je svoboden in suveren na svojih ognjiščih". "Nikoli nismo bili agresorji, smo pa znali svojo grudo braniti pred njimi in jo bomo znali ubraniti tudi v prihodnje, vse dokler bo živ slovenski duh uporništva ter ponosa."
Na koncu se je dotaknil še aktualnih razmer v državi. "Veliko je besed sovraštva, zamer in krivde med nami, pa vendar so tudi besede ponosa, sodelovanja in povezovanja, ki prinašajo bolj svetlo luč med nas in bi jih prav zato morali imeti za zgled v naših dnevnih peripetijah in razprtijah. Naši predniki so znali v ključnih viharno temnih trenutkih poiskati svetlobo. Dajmo jo tudi mi danes. Naj bo ta praznik, dan upora proti okupatorju, praznik slovenske trme, poguma, vstajništva, pa tudi praznik svetlobe in miru. Praznujmo ga, že zavoljo naših pogumnih prednikov, kot en povezan narod v duhu solidarnosti in strpnosti."
Državne proslave sta se med drugimi udeležila premier Janez Janša in ribniški župan Samo Pogorelc. Janša je položil spominski venec k obeležju TIGR.
Predsednik republike Borut Pahor se proslave ni udeležil, na povabilo hrvaškega predsednika Zorana Milanovića se je mudil v Zagrebu. Kot je pojasnil ob robu srečanja s predsednikom Gibanja Svoboda Robertom Golobom, se je z Milanovićem želel srečati pred četrtkovim obiskom nemškega predsednika Franka-Walterja Steinmeierja v Berlinu. Ob tem je poudaril, da če je predsednik republike v državi, se proslave mora udeležiti. "Bil bi tudi na tej, tudi če ni sklicana točno po mojih željah," je dodal. Pahor se namreč ne strinja z izbiro lokacije proslave, so minuli teden sporočili iz njegovega urada. Predsednik DZ Igor Zorčič pa je v torkovih Odmevih na TV Slovenija razložil, da ga žalosti, da se ni mogel odzvati vabilu na Malo goro, ker je po njegovi oceni tam šlo za uzurpacijo ene politične stranke ...
Na Mali gori pri Ribnici so se 13. maja 1941 Zelen, Majnik in Kravanja spopadli z italijansko patruljo, kar za mnoge velja za prvi spopad z okupatorjem v drugi svetovni vojni na slovenskih tleh. V spopadu je bil vodja Zelen ubit, Kravanja je bil ranjen in ujet, a je pozneje pobegnil, Majnik pa je pobegnil že ob spopadu.
