Slovesnost ob dnevu upora proti okupatorju in spominskem dnevu Mestne občine Maribor, ki je bila sinoči v dvorani Union v Mariboru, je prinašala sporočilo o pomenu svobode, jezika in kulture, ki med Slovenci ni zamrla niti v najhujših trenutkih (med drugo svetovno vojno). Dr. Marjan Žnidarič, predsednik Združenja borcev za vrednote NOB Maribor, in podžupan Maribora Samo Peter Medved sta spregovorila o pokončni drži mladih Mariborčanov, ki so 29. aprila 1941 zanetili prvo uporniško akcijo na Slovenskem, iz katere se je rodila Osvobodilna fronta, številnih žrtvah in sedanjosti. Recitale in dramatizacije vojnih besedil so pripravili dijaki Prve gimnazije Maribor, ki so za konec zapeli Lennonovo Imagine.
"Ob vstopu v novo tisočletje so bila pričakovanja usmerjena v večjo blaginjo, pravičnost in mir. Po samo dveh desetletjih pa se je ob resnih žariščih od Iraka, Bolivije, Sirije in še nekaterih z letošnjo ukrajinsko-rusko vojno up o miru sesul v prah. Upi v večjo blaginjo in pravičnost pa kopnijo zaradi liberalnega kapitalizma, nevarne hitro rastoče komunikacije in kljub izjemnemu napredku na vseh področjih življenja se v svetu socialne razlike večajo in prinašajo negotovost," je dejal Žnidarič.
"Vse to vodi z roko v roki s pobalinskim, neodgovornim odnosom človeštva do naše skupne domovine, matere Zemlje. Skrajni čas je, da začnemo resno jemati zgodovinske nauke, spoštovati naravo in odgovorno razmišljati o prihodnosti naših zanamcev. Bivanjsko-življenjski vidik je koristno izpostaviti ob dnevu upora, kajti svoboda in lastna država nista poceni in nista samoumevni. Zanju se je treba nenehno boriti, ju negovati. Za Maribor to velja še posebej, ker je obmejno mesto, od sredine 19. stoletja dalje nenehno na prepihu, pa naj je pihalo od severa ali juga, vzhoda ali zahoda. Vedno je moral biti na straži. Žal pa ugotavljam, da se v Mariboru tega premalo zavedamo in cenimo."
Žnidarič je spomnil tudi na dogodke iz prve svetovne vojne in Maistrove borce ter slovensko osamosvojitev leta 1991. "Ki sta jih determinirala narodni pogum in žeja po svobodi. Svoboda je tudi stvar slehernega človeka posebej, njegove sreče, pričakovanj, možnosti, duhovnega sveta in morale, njegove intimnosti in odgovornosti do sveta." Govor je sklenil z mislijo, da naj zgodovinski pomniki in partizanska zmaga, ki je suvereno državo postavila na zemljevid sveta, postanejo most in svetilniki za obravnavanje prihodnosti. "Za nobeno ceno ne smemo dovoliti, da nam bodo zgodovinsko resnico in demokracijo prodajali drugi."
