(FOTO) Sluzavo! Takšno je trenutno stanje od Portoroža do Ankarana

Alenka Penjak
22.06.2024 11:15

"Vse, kar gnijočim algam, ki prekrijejo dno, ne more ubežati, bo umrlo!"

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Tomaž Primožič/FPA

Po vremenski napovedi naj bi burja že danes pomagala očistiti ozračje, polno saharskega peska, in mnogi bodo lažje zadihali. Medtem se sluz, ki je morje že prejšnji teden ujela v svoje rumeno-rjave okove, poseda na dno. Za ljudi pojav ni nevaren, za morske organizme pa še kako, saj se plahte alg med gnitjem poležejo na morsko dno in morskim bitjem preprečijo dihanje. Smrt je neizbežna.

Da sluz tvorijo polisaharidi, ki iz stopljenega stanja preidejo v trdno, je že pojasnjeval biolog dr. Borut Mavrič, vodja Morske biološke postaje Piran. Manjši skupki, trakci in nitke so se združili v sluzaste skupke, makroagregate in plahte, ki so prekrile morsko gladino od Portoroža do Ankarana pa tja do Milj in Trsta, plahte cvetočega morja pa so videli tudi pred Rovinjem.

KOper
Tomaž Primožič/fpa

Irena Fonda, biologinja, ki je pred dvema mesecema skupaj z ekipo sodelavcev v morje pred Sečo položila betonsko strukturo, imenovano Morska oaza Piran, je zgrožena zaradi prihajajočega pomora morskih organizmov.

"Brat Lean je med potapljanjem pred dvema dnevoma opazil, da so na strukturo Morske oaze Piran že splezale morske kumare. Ampak one so lahko pobegnile, kar pa morskim zvezdam ni uspelo in so umrle. Videl jih je na dnu, obrnjene na hrbet."

Ali nas ponovno čaka napad rjavo-rumene gmote, se sprašujejo v obalnih mestih. 
Tomaž Primožič/FPA

Spominja se, da je kot otrok že videla takšen pomor morskega življenja. "V letih 1986 in 1993 smo že doživeli takšno obsežno sluzenje, takrat smo še govorili o cvetenju morja. Brat se spomni, da po tisti moriji škarpen ni videl kar dve desetletji. Ogroženi so morski listi, rombi, babice pa črvi, rakci in školjke, ki živijo v blatu ... Vse, kar gnijočim algam, ki prekrijejo dno, ne more ubežati, bo umrlo! In obnova morskih organizmov bo po pomoru trajala kar nekaj let," se žalosti Irena Fonda.

Tudi sama pritrjuje stroki, ki za takšno kopičenje alg krivi padavine. "Tako narasle Dragonje še nisem videla. Nič čudnega, saj so vsak teden nalivi. Alge so dobile veliko hrane in se razmnožile. Če bi ukrepali že pred desetletji in postavljali podvodne strukture, po možnosti zraven kanalizacijskih izpustov v morje, bi omogočili boljšo repopulacijo morskih organizmov ter živalim omogočili, da se umaknejo na varno. Te živali, denimo črvi, morda res niso gospodarsko pomembne, imajo pa velik ekološki pomen. Zaradi teh dogodkov nam gre kar na jok," pove Fonda.

Piran
Tomaž Primožič, Fpa
Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Preberite celoten članek

Sklenite naročnino na Večerove digitalne pakete.
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.
  • Obiščite spletno stran brez oglasov.
  • Podprite kakovostno novinarstvo.
  • Odkrivamo ozadja in razkrivamo zgodbe iz lokalnega in nacionalnega okolja.
  • Dostopajte do vseh vsebin, kjerkoli in kadarkoli.

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta