Bruto domači proizvod (BDP), ki pomeni vrednost vsega, kar ustvarijo podjetja in prebivalci, se je v Sloveniji v drugem četrtletju 2021 na letni ravni povečal za 16,3 odstotka, so izračunali na državnem statističnem uradu. Največ so k temu prispevale končna potrošnja gospodinjstev in bruto investicije. Končna potrošnja gospodinjstev se je povečala za 18,8 odstotka, bruto investicije v osnovna sredstva pa za 19,2 odstotka, najbolj (za 43,2 odstotka) investicije v druge stroje in opremo.
Visoka medletna rast BDP višja kot v povprečju EU
Da se je gospodarska aktivnost v drugem četrtletju močno povečala in se približala predkrizni ravni, ugotavlja Banka Slovenije. Ob sproščanju ukrepov proti širjenju koronavirusa je obseg BDP za ravnijo iz zadnjega četrtletja 2019, torej vrhom pred epidemijo, zaostajal še za 0,2 odstotka. Aktualni gospodarski kazalniki ob sicer visokem tveganju zaradi slabšanja epidemiološke slike nakazujejo visoko gospodarsko rast tudi v tretjem četrtletju, po poročanju STA dodajajo v centralni banki. Na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) pravijo, da je slovenski BDP v juliju verjetno že presegel predkrizno raven.
Na vladnem uradu za makroekonomske analize in razvoj (Umar) pravijo, da je na visoko medletno rast BDP, ki je bila višja kot v povprečju EU, sicer močno vplivala nizka lanska osnova. Gibanja odražajo izboljševanje epidemičnih razmer in postopno sproščanje zajezitvenih ukrepov, hkrati pa tudi prilagajanje gospodarstva in potrošnikov spremenjenim razmeram. V dejavnostih, vezanih na mednarodno menjavo (promet in izvozno usmerjene predelovalne dejavnosti), na katere so imeli zajezitveni ukrepi na splošno manjši vpliv, se je tako nadaljevalo okrevanje, ki se je začelo že sredi minulega leta. Podobno kot pri izvozu in uvozu blaga so bile v tem segmentu presežene ravni aktivnosti pred epidemijo, navaja Umar.
Ugodni vplivi sproščanja ob PCT-pogoju
Z nadaljnjim sproščanjem omejitvenih ukrepov so poleg trgovine, kjer so bili prihodki medletno višji že v prvem četrtletju, začele vidneje okrevati tudi razvedrilne, športne, rekreacijske in osebne storitve ter gostinstvo, ki pa še vedno zaostajajo za ravnijo pred epidemijo. Skladno s tem se je okrepila tudi zasebna potrošnja. Četrtletno sta prav tako zrasla uvoz in izvoz storitev, ki tudi še vedno zaostajata za predkriznimi ravnmi.
"Na podlagi razpoložljivih podatkov ocenjujemo, da se je poleti nadaljevala rast dejavnosti, vpetih v mednarodno menjavo, prav tako se je ob nadaljnjem sproščanju omejitvenih ukrepov ob pogoju PCT nadaljevalo tudi okrevanje v storitvah in zasebni potrošnji, kar bo pozitivno vplivalo na rast skupne gospodarske aktivnosti. Rast gospodarskih pričakovanj podjetij in potrošnikov v Sloveniji in v EU se je v poletnih mesecih sicer umirila zaradi ponovnega zaostrovanja epidemičnih razmer," navajajo na Umarju.
Evroobmočje s triodstotno inflacijo
Območje z evrom je avgusta po oceni evropskega statističnega urada Eurostat na letni ravni zabeležilo triodstotno stopnjo inflacije, potem ko je bila julija pri 2,2 odstotka. Največji vpliv na inflacijo imajo še vedno cene energije. Te so se avgusta na letni ravni zvišale za 15,4 odstotka, sledijo neenergetske industrijske dobrine z 2,7-odstotno rastjo cen (julija 0,7-odstotna rast).
Najvišjo stopnjo inflacije so avgusta imele Estonija (5,0 odstotka), Litva (4,9 odstotka) in Belgija (4,7 odstotka). Slovenija je beležila 2,1-odstotno inflacijo. V mesečni primerjavi je bila inflacija v evrskem območju avgusta 1,7-odstotna. Evropska centralna banka (ECB) sicer cilja na inflacijo tik pod dvema odstotkoma.
Na GZS so nekoliko presenečeni nad rahlim padcem dodane vrednosti v gradbeništvu (za 1,3 odstotka) v drugem četrtletju, saj panoga beleži padec dodane vrednosti že drugo četrtletje zapored. "Ocenjujemo, da se bo videna gradbena aktivnost bolje odrazila v drugem polletju 2021 ali pa bodo podatki kasneje revidirani navzgor," pravijo na zbornici. Rast potrošnje trajnih proizvodov (za enajst odstotkov) je posledica rasti nakupov vozil, pohištva in druge stanovanjske opreme. GZS je presenetil padec končne potrošnje države, ki se je skrčila za 0,3 odstotka.
V prvih sedmih mesecih 2,2 milijarde evrov primanjkljaja
Višji so tudi prihodki in odhodki državnega proračuna. V prvih sedmih mesecih so po podatkih ministrstva za finance dosegli 6,16 milijarde evrov, kar je 21,8 odstotka več kot v enakem obdobju lani. Odhodki so se povečali za 15,7 odstotka na 8,40 milijarde evrov. Primanjkljaj je tako znašal 2,23 milijarde evrov in je bil malenkost višji kot lani ob tem času, poroča STA. Za ukrepe po protikoronski zakonodaji je bilo iz državnega proračuna letos do konca julija izplačanih dve milijardi evrov, potem ko se je v letu 2020 ta znesek ustavil pri 1,88 milijarde evrov.
37,5
milijarde evrov že znaša dolg državnega proračuna
Dolg državnega proračuna se je julija, ko je Slovenija izdala prvo trajnostno obveznico v višini ene milijarde evrov z ročnostjo deset let, povečal za približno milijardo evrov in je zadnji dan meseca znašal 37,5 milijarde evrov. Ministrstvo za finance je sicer včeraj pričelo zbirati ponudbe za predčasni odkup dveh obveznic. Gre za sedemletno obveznico, ki v plačilo zapade 25. marca 2022, in triletno obveznico z zapadlostjo 31. marca 2023.
Sedemletne obveznice so nominalne vrednosti 1,25 milijarde evrov z obrestno mero 2,259 odstotka, triletne obveznice pa nominalne vrednosti 2,23 milijarde evrov z obrestno mero 0,200 odstotka.
Cene življenjskih potrebščin so se avgusta na letni ravni v povprečju zvišale za 2,1 odstotka, na mesečni ravni pa za 0,1 odstotka. Letno inflacijo so najbolj višali dražji naftni derivati. Cene dizelskega goriva so se v povprečju zvišale za 29,6 odstotka, bencin se je podražil za 26 odstotkov, tekoča goriva pa za 21,6 odstotka. Za 0,4 odstotne točke so letno inflacijo v povprečju znižali cenejši počitniški paketi.
