Leto 2020 bo podobno lanskemu, pravi Maja Bednaš, magistrica ekonomije in direktorica Urada RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar). Podobno mu bo po gospodarski rasti, ki naj bi znašala okoli tri odstotke, pa po nadaljnji rasti zaposlenosti in tudi plač. In ker bomo imeli več razpoložljivega dohodka, bodo gospodinjstva več trošila. Skoraj tri odstotke več kot lani. To Umarjevo pričakovanje, ki ga je zadnje čase malce kazil v zadnjih treh letih najnižji kazalnik zaupanja potrošnikov, je podkrepila s svežimi podatki: "Po nekajmesečnem rahlem poslabševanju se je decembra kazalnik zaupanja prenehal poslabševati. To je spodbuden signal."
Pripravljenost ljudi, da bi kupovali, je še zmeraj nizka, mar ne?
"Zasebna potrošnja se je lani precej krepila. Celotno povečanje razpoložljivega dohodka pa se ni prelilo v nakupe, ker se je hkrati krepilo tudi varčevanje."
Za kaj zdaj Slovenci varčujemo?
"Morda je to varčevanje že povezano z razmišljanjem o prihrankih za starost. Tisti, ki lahko, že več let varčujejo v drugem stebru ali pa so se odločili za naložbeno varčevanje. Sicer pa smo Slovenci tradicionalno v EU pri vrhu lestvice, med najbolj varčnimi."
Tveganja ostajajo
Ali ne dajemo na kup, ker nas že dve leti svarijo pred novo krizo?
"Morda je prisoten kanček previdnosti, a menim, da to ne vpliva bistveno na odločitve potrošnikov, ali bodo kupovali ali ne. Kazalnik zaupanja potrošnikov je še vedno nad dolgoletnim povprečjem, decembra se je tudi močno izboljšal kazalnik zaupanja v trgovini na drobno."
Ko ste pripravljali jesensko napoved, ste zaradi močnih mednarodnih tveganj pripravili tudi črni scenarij?
"Ne bi mu rekla črni scenarij. Ocenili smo, kaj bi se zgodilo, če bi se zaradi zaostrovanja trgovinske vojne, brexita in nekaterih drugih tveganj v mednarodnem okolju rast tujega povpraševanja prihodnje leto upočasnila za dve odstotni točki."
Kaj ste ugotovili?
"Če bi imeli namesto 3,2-odstotnega zunanjega povpraševanja le 1,2-odstotno, bi v Sloveniji dosegli 1,7-odstotno gospodarsko rast in ne napovedane 3-odstotne. Naš scenarij torej ni najslabši možen, ker težko ocenimo, kaj je najslabše možno. Že po tem scenariju pa bi bila to res kar precejšnja upočasnitev rasti. To ne bi bilo manjše povečanje napetosti ali mini zastoj v avtomobilski industriji. Padec za dve odstotni točki je kar resna stvar."
Omejitev posojil ne bo zmanjšala trošenja
"V Umarju ne presojamo ukrepov, ki se dotikajo bančnega poslovanja. Raven zadolženosti gospodinjstev je pri nas pod evropskim povprečjem, odločitev Banke Slovenije za omejitev pogojev kreditiranja pa izhaja iz njihove ocene prihodnjih tveganj. Ukrep razumem torej kot bolj preventiven, da se ne bi ponovila zgodba kopičenja slabih posojil oziroma da se ne bi moglo pripetiti, da nekateri posojil ne bi bili zmožni odplačati. Regulator je ukrepal podobno kot v nekaterih drugih državah, Umar pa nima pristojnosti, da bi ukrep presojal. Ocenili smo, da bi malo, za okoli 0,3 odstotne točke, zmanjšal rast zasebne potrošnje, vendar se v kombinaciji z razbremenitvijo dohodnine oziroma letos nekoliko višjimi neto plačami učinek nevtralizira. Zaradi teh sprememb mi naše napovedi zasebne potrošnje ne bomo spreminjali," pravi direktorica Umarja Maja Bednaš.
Primanjkovalo bo usposobljenih delavcev
Po vaše naj bi se nadaljevala rast zaposlovanja. A podjetja pravijo, ne bomo več toliko zaposlovala. Od kod razlika?
"V zadnjih anketah nekatera podjetja napovedujejo nekoliko manjšo rast zaposlovanja. Vendar jih je zelo malo, predvsem iz sektorjev, bolj izpostavljenim tveganjem ali negotovostim, ki bi celo zmanjšala zaposlenost. Sicer se bo zaposlovanje nadaljevalo. Vendar bo v prihodnjih petih letih postalo velik slovenski izziv, saj bo zaradi staranja prebivalstva začelo primanjkovati usposobljenih delavcev. Letno se število prebivalcev med 20. in 64. letom zmanjša za osem do deset tisoč zgolj zaradi demografije. Upokojujejo se ljudje sicer že prej, pred 64. letom, delovna aktivnost starejših ostaja zelo nizka."
Samo nikar brez razmisleka
"Pred ukinitvijo dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja je nujen resnično temeljit in premišljen razmislek o spremembah zdravstvenega sistema, da se ne bo zgodilo, da zadeva ne bi bila javnofinančno vzdržna. Pri teh spremembah, in tudi pri spremembah na pokojninskem področju, denimo o načinu uskladitve, moramo ravnati na podlagi analiz in z razmislekom. Le tako ne bomo sprejemali samo delnih rešitev, ko smo iskali celovite," je prepričana direktorica Umarja Maja Bednaš.
Podjetja morajo staviti na dvig produktivnosti
Gospodarstvo posluje zelo dobro, predlani je imelo čez štiri milijarde evrov neto čistega dobička.
"Poslovni rezultati so že nekaj let zelo dobri. Tudi lastni viri financiranja so kar visoki, zelo visoke so tudi podjetniške vloge v bankah."
Kako resno jemlje napovedi vlada
"Vlada Umarjeve makroekonomske napovedi upošteva. Pripravljamo jih že desetletja in so uradna napoved za priprave proračunov. Tudi analiza uspešnosti preteklega napovedovanja je pokazala, da so naše napovedi dobre. Smo med najuspešnejšimi napovedovalci slovenskega BDP, pri inflaciji je pričakovano nekoliko bolj uspešna Banka Slovenije. Predvsem pa naše napovedi ne odražajo pristranskosti, torej niso namenoma precenjene ali podcenjene in jih ne prilagajamo namenoma takim ali drugačnim interesom," trdi direktorica Umarja Maja Bednaš.
Potrebujemo vzdržen pokojninski sistem
Kaj čaka upokojence? Kolikšne bodo pokojnine?
"Ukrep, s katerim vlada zvišuje pokojnine, je ustrezen, saj velika večina upokojencev prejema zelo nizke pokojnine. Njihov standard bo višji. Ustrezna je tudi odločitev, da lahko upokojenci delajo dlje. Vendar, ne bom rekla pokojninska reforma, ampak ti popravki, ne ponujajo rešitev za dolgoročno vzdržnost sistema, četudi jih potrebujemo čim prej. Število upokojencev se bo namreč povečevalo, prebivalcev, ki plačujejo prispevke med 20. in 64. letom, bo manj. S tem bo tudi manj denarja za pokojninsko blagajno. To pa res terja takojšnje spremembe ne le na strani izdatkov, ampak tudi virov financiranja, denimo tudi s podaljševanjem delovne dobe. Seveda na pravi način, s pravimi prehodnimi obdobji, z ustreznim usposabljanjem delavcev, z ustreznimi prilagoditvami delovnih mest in še česa."
Zakaj ne bi delali dlje?
"Sprememba demografske strukture družbe je nekaj pozitivnega. Pomeni, da živimo dlje. Vendar preživimo dlje časa v pokoju. In tej dolgoživosti se moramo prilagoditi, tudi s trgom dela in izobraževanjem. To torej ne pomeni, samo delati dlje, ampak prilagoditi spremenjeni demografski strukturi delovna mesta, se izobraževati. Ker se svet spreminja z digitalizacijo, informatizacijo, tehnološkim razvojem, so potrebna nova znanja ne zgolj za eno generacijo. Spremembe so prehitre, izobraževati se moramo celo življenje. In biti tudi pripravljeni delati dlje. Kajti če živimo dlje in smo zdravi, zakaj ne bi delali dlje?" se sprašuje direktorica Umarja Maja Bednaš.
