Hojnikova: Nad nacionalnim pravom ni zgolj sinje nebo, to pa pomeni tudi, da Slovenija ne more razveljaviti imenovanja delegiranih tožilcev

Kljub številnim razpravam na temo je videti, da niti naši poslanci še ne vedo, ali je evropsko pravo nacionalnemu primarno. Zadnji je svojo nevednost demonstriral poslanec SMC Gregor Perič. V ponedeljkovi oddaji Studio City na javni televiziji je izjavil, da je nacionalno pravo nadrejeno evropskemu. Še posebej bi nas morala ta izjava skrbeti, ker je Perič kandidiral za evropskega poslanca in ker je njegova stranka članica vladajoče koalicije. Kasneje je sicer svojo izjavo preklical na twitterju.

Ampak kako je s to zadrego? Kdaj je evropsko pravo nad nacionalnim? Kajti nad nacionalnim pravom ni zgolj sinje nebo. O tem se zadnje čase krega Bruselj tudi z Varšavo in Budimpešto. Medtem pa vlada v Ljubljani do novega leta predseduje Svetu Evropske unije (EU). Prav danes je na Brdu pri Kranju še dvodnevni vrh pravosodnih in notranjih ministrov EU. Slovenija je s članstvom v Evropski uniji (EU), ker pač ima zategadelj številne oprijemljive koristi, del svoje suverenosti prenesla na skupne evropske organe. V kolikšni meri in čemu, smo vprašali strokovnjakinjo za evropsko pravo Janjo Hojnik z mariborske Pravne fakultete.

Slovenija sodeluje v zakonodajnem postopku EU

"Zavezujoče pravo EU je zmeraj nad nacionalnim pravom. Slovenija je pred vstopom v EU v 3. a člen ustave celo zapisala, da ima pravo EU v Sloveniji učinek, kot ga pravo EU določa, da ga ima. Torej, prava EU - z izjemo ustanovnih pogodb - v Sloveniji niti ne ratificiramo, kot to počnemo za mednarodne pogodbe. Državni zbor večine pravnih aktov ne sprejema v naš pravni red, temveč Slovenija kot država članica EU sodeluje v zakonodajnem postopku EU s svojimi predstavniki. Imamo ministre v Svetu EU, komisarja in druge zaposlene v Evropski komisiji in slovenske člane v Evropskem parlamentu. Te tri institucije sprejemajo zakonodajo EU. Če želimo, da se ta zakonodaja uporablja v vseh državah članicah enotno, mora biti primarna in avtonomna. Parlament ali vlada ene države članice ne more zakonodaje, ki je bila sprejeta na ravni EU, enostransko razveljaviti ali spremeniti. Zakonodajo EU lahko razveljavi ali spremeni le tisti, ki je določen akt sprejel - ali pa Sodišče EU, ki prav tako lahko ugotovi, da je nek akt EU neveljaven. Poleg institucij EU lahko sprejemajo zavezujoče pravo EU tudi drugi organi in agencije EU, med njimi Evropski urad javnih tožilcev," razlaga Hojnikova.

Prav pri slovenskih delegiranih tožilcih prihajajo iz vlade sporočila, da naj bi bil njun mandat začasen, dokler Slovenija ne najde drugih tožilcev. Janja Hojnik to zavrača: "Evropski urad javnih tožilcev je sprejel sklep o imenovanju dveh delegiranih tožilcev iz Slovenije za dobo petih let. Ta sklep je zavezujoč in slovenske institucije ne morejo tega akta razveljaviti, saj ga niso sprejele. Evropski urad bi moral ta sklep spremeniti sam in imenovati druga delegirana tožilca. Namreč, če bi ugotovil, da imenovana ne delata ustrezno, če bi sama odstopila ali če po slovenski zakonodaji ne bi bila več tožilca - ker bi, denimo, postala sodnika ali ministra, če bi izgubila slovensko državljanstvo, če bi umrla in podobno. Vsekakor pa ne zato, ker bi slovenska vlada želela na tem mestu nekoga drugega. Državno tožilstvo je po zakonu neodvisno in tudi uredba EU zahteva na mestu delegiranih tožilcev od oblasti neodvisne ljudi z ustreznimi kompetencami za pregon kaznivih dejanj."

Prav, toda kdaj je evropsko pravo nad nacionalnim pravom, smo vprašali profesorico: "Uredba EU je torej zavezujoč zakonodajni akt EU in ima primarnost nad nacionalnim pravom. Enako velja za vso ostalo zakonodajo EU. Zakonodaja EU se sprejema na podlagi pristojnosti, ki jih imajo institucije EU. Te pristojnosti institucijam EU podeljujejo države članice s temeljnimi pogodbami EU. Zadnja takšna je bila Lizbonska pogodba, ki je v veljavi od leta 2009. Pred njo je bila Pogodba iz Nice 2003, še pred tem pa Amsterdamska pogodba iz leta 1999 in Maastrichtska pogodba iz leta 1993 in tako dalje. Vsaka od teh pogodb je institucijam EU podelila več pristojnosti. Vsako od teh pogodb so ratificirale vse države članice. To ni bila prisila ali preglasovanje večine in podobno. V vsakem zakonodajnem postopku in tudi v drugih aktih EU je navedena pravna podlaga za njihov sprejem. Če EU ne bi imela pristojnosti za sprejem nekega akta, lahko država članica pred Sodiščem EU zahteva razveljavitev tega akta. Ko pa EU ima pristojnost delovanja, to pomeni, da so se države članice odrekle delu suverenosti in ima takšno pravo EU primat nad nacionalnim. V primeru konflikta tedaj prevlada pravo EU."

Implementacija v domači pravni red

Denimo, v zvezi z mediji je aktualna razprava o prepovedi serijskih, rafalnih tožb, z angleško kratico SLAPP (strategic lawsuits against public participation), zoper novinarje zavoljo domnevnih razžalitev in tako dalje, ki pa nimajo osnove in služijo zgolj zastraševanju sedme sile. Na tem področju, na področju medijev, za zdaj EU še nima pristojnosti, torej veljajo nacionalne zakonodaje?

"EU pač na vseh področjih nima izključnih pristojnosti. Na večini področij pa si EU z državami članicami vendarle deli pristojnost. Tako, da lahko države članice še naprej sprejemajo ukrepe, ob določenih pogojih, kot je načelo subsidiarnosti in sorazmernosti, sprejema pa jih tudi EU. Pa vendar morajo biti ukrepi držav članic na takšnih področjih v skladu s pravom EU. Vendar, kot pravite, so področja, kjer EU nima pristojnosti, čeprav jih je z vsako novo pogodbo EU vse manj. V okviru pristopa države članice k EU je neodvisnost medijev del tako imenovanih političnih pogojev za vstop v EU. Če bi poročila Evropske komisije za državo kandidatko izpostavljala problem neodvisnih medijev, kot je danes to primer s Srbijo, je to razlog za odlaganje vstopa države v EU. Ko pa država enkrat vstopi v EU, ima EU veliko bolj zvezane roke za ukrepanje, saj skupne zakonodaje s tega področja nima."

Ali se ni prav zavoljo težav z medijsko svobodo v vrsti držav članic v zadnjem času okrepilo zavedanje, da je takšna zakonodaja potrebna? Janja Hojnik: "Da, zato je EU že napovedala sprejem zakonodaje s področja medijske svobode. Prva v tej vrsti naj bi bila prav direktiva, ki bi urejala področje zlorabe pravdanja z namenom zastraševanja novinarjev, žvižgačev in podobno. Evropski parlament je prejšnji teden sprejel resolucijo, temu naj bi sledila direktiva kot zavezujoč pravni akt. Ko bo sprejeta, jo bo tudi Slovenija morala implementirati v svoj pravni red in s tem ustrezno zaščititi novinarje. Če tega ne bi storila, bi lahko Komisija sprožila tožbo proti državi pred Sodiščem EU. Zaenkrat pa to še ni možno. Pa ne zategadelj, ker bi na tem področju slovensko pravo imelo primat nad pravom EU, ampak ker prava EU na tem področju nimamo. Videli bomo, kakšno pravno osnovo bo Evropska komisija kot predlagatelj te zakonodaje sprejela, in od te pravne osnove bo odvisno, kakšno večino bo potrebovala v Svetu EU. Določena zakonodaja namreč še zmeraj terja soglasje držav članic, večina zakonodaje pa kvalificirano večino."