Hojs je izpostavil družinske povezave med novinarji in NPU, četudi sta bili novici objavljeni najprej v provladnih medijih

Na seji preiskovalne komisije državnega zbora o ugotavljanju morebitne politične odgovornosti nosilcev javnih funkcij zaradi suma nedopustnega političnega vmešavanja v delo policije in političnega vplivanja na potek oziroma izid predkazenskih in drugih postopkov so zaslišali notranjega ministra Aleša Hojsa. Več kot štiri ure je minister odgovarjal na vprašanja članov komisije, povedal pa nič bistveno novega.

Na vprašanje predsednika komisije Rudija Medveda (LMŠ), ali se počuti objektivno in subjektivno odgovornega za stanje v policiji, je Hojs odgovoril, da je vsak minister odgovoren za delovanje svojega resorja. "Če si odgovoren za dobre stvari, si tudi za slabe," je Hojs odgovoril na dodatno vprašanje, ali se čuti odgovornega za nepravilnosti, kršenje zakonodaje in internih predpisov v policiji.

"Kadrovanje v policiji ni v mojih rokah"

Ali je ob imenovanju treh posameznikov na vrh policije v času njegovega ministrovanja poleg strokovnih kompetenc upošteval tudi njihovo sporno ravnanje v preteklosti, je Medved izzval ministra in spomnil na afero Antona Travnerja z DCAF in neupravičenimi izplačili za službovanje v Ženevi, četudi je delal v Ljubljani, pa vpletenost Andreja Juriča v izdajo lažnega potrdila kolegu, ki je bil ujet na radarju, pa tudi odstop Antona Olaja z mesta direktorja novomeške policijske uprave zaradi spornih postopkov policistov v primeru prometne nesreče, ki jo je povzročil eden od uniformirancev. Hojs je na to odgovoril, da so o tem poročali "smetarski mediji", da si Travner ni sam obračunaval plač in da je denar vrnil, ko se je ugotovila napaka, zapisi o Juriču naj bi bili laž, Olajev odstop pa da dokazuje njegovo visoko moralno integriteto. Zato so bili, je dejal, vsa ta imenovanja v skladu z najvišjimi standardi etike in integritete.

Opozicijski člani komisije so potem Hojsu navrgli še nekaj kadrovanj v policiji, ko so se v povezavi s posameznimi imenovanimi izpostavljale nekatere zgodbe iz preteklosti, Hojs pa je na to odgovoril, da je kadrovanje v policiji stvar generalnega direktorja policije ter da se bo sčasoma pokazalo, kako uspešni so bili pri svojem delu.

Tema vprašanj je bilo tudi uhajanje informacij v medije o hišnih preiskavah, kot je bilo to v primeru ministra Zdravka Počivalška, pa tudi v zadnjem primeru razkritja osumljenca za pošiljanje pisnih groženj nekaterim vodilnim politikom. Hojs je opozoril na družinske sprege med novinarji in preiskovalci NPU v primeru Pop TV, četudi sta v obeh primerih novici bili objavljeni najprej v provladnih medijih. Dejal pa je, "da bo potreben še globlji rez v strukturo", da se odtekanje informacij v javnost iz policije ne bo več dogajajo.

O udbi leta 2022

Hojsa je sicer med pričanjem zmotila prisotnost Jake Demšarja, nekdanjega kriminalista, na seji preiskovalne komisije. Dejal je, da je njegovo ime videl na seznamu sodelavcev udbe (uprave državne varnosti v nekdanji Jugoslaviji, op. p.), in želel je od Demšarja odgovor, ali je bil član te službe, saj "bi mi bilo neprijetno, da se moram zagovarjati v letu 2022 pred ljudmi, ki so bili člani udbe". Medved je Hojsu pojasnil, da je Demšar strokovni sodelavec komisije, notranjega ministra pa opozoril, da diskreditacij ne bo dovolil.

Poslanka Levice Nataša Sukič je Hojsu dejala, da so s spremembami zakona o organiziranosti in delu v policiji legalizirali lustracijo, uzakonili možnost, da minister usmerja policijo, Hojs pa je na to odgovoril, da glede na to, kaj bere in sliši v teh dneh, so s spremembami njim odprli to pot. Dodal je, da je bil to eden boljših zakonov, ki so bili sprejeti in ki res pomeni depolitizacijo policije.

Notranji minister je ob koncu zaslišanja dejal, da je po dveh neuspelih poskusih interpelacije zdaj delo te komisije namenjeno njegovi diskreditaciji, da gre za debakel, pa je dokaz, da vmesno poročilo o delu komisije v državnem zboru ni dobilo podpore.

Komisija je v vmesnem poročilu predlagala, da notranjega ministra Hojsa in oba državna sekretarja na notranjem ministrstvu Franca Kanglerja in Boža Predaliča pozovejo k odstopu. Preiskovalna komisija pravi, da je ugotovila nesporno vmešavanje politike v delo policije, razgradnjo Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU), kadrovske čistke in kadrovanje po načelu "važno, da je naš". Ločeno mnenje k vmesnemu poročilu sta podala poslanca Dejan Kaloh (SDS) in Zmago Jelinčič Plemeniti (SNS), ki sta ugotovitve komisije označila za nestrokovne, zavajajoče in škodljive.

DZ je predlagane sklepe vmesnega poročila preiskovalne komisije pred dnevi zavrnil s 44 glasovi proti in 42 glasovi za.