Evropska komisija naj bi omenjeno strategijo predstavila v začetku junija. Govorniki tokratnega, drugega foruma so razmišljali o najprimernejših načinih za nemoteno delovanje schengenskega območja ob ohranjanju in nadaljnji krepitvi njegove varnosti.
Glavna orodja, ki naj bi prispevala k temu, so, kot so sporočili z notranjega ministrstva, pravočasna in učinkovita implementacija obstoječih pravnih obveznosti na eni strani ter implementacija novih tehnologij in inovacij na drugi strani.
Minister Aleš Hojs je pozdravil nadaljevanje poglobljene razpravo o tem, kako v prihodnje zagotoviti učinkovito in okrepljeno delovanje schengenskega območja. Zagotovil je, da bo krepitev tega območja tudi ena od prednostnih nalog slovenskega predsedstva Svetu EU v drugi polovici leta. "Podpiramo Evropsko komisijo pri naporih za vzpostavitev bolje delujočega schengenskega sistema, ki bo tudi odziven na morebitne izzive in krizne situacije," je dejal.
Uvajanje novih sistemov, kot sta sistem vstopa in izstopa EES ter sistem za potovalne informacije in odobritev ETIAS, bi moralo po njegovem bistveno prispevati h krepitvi schengenskega prostora in dvigu zaupanja med državami članicami, kar bi privedlo do delovanja schengenskega območja brez nadzora na notranjih mejah.
"Kot država z zunanjo schengensko mejo vlagamo velike napore v pravočasno implementacijo novih sistemov. Ključno je najti ustrezne tehnične rešitve, ki bodo policistom in potnikom skrajšale čas za prestop meje, predvsem tistih, na katerih je veliko prometa, kot je na primer slovensko-hrvaška meja," je pojasnil. Zavzel se je tudi za močnejšo vlogo agencije Frontex na zunanji meji.
Za predvidljivo in usklajeno upravljanje schengenskega območja potrebujemo tudi ustrezna orodja, v zvezi s čimer je Hojs spomnil na slovensko idejo iz leta 2014 o pripravi periodičnih poročil o delovanju schengna, ki bi zagotovila ustrezno obravnavo ključnih pomanjkljivosti na politični ravni, "a bi se morale države članice zavezati, da to, kar sprejmemo, tudi upoštevamo".
