Prekomerna dnevna zaspanost je pogosto znak motnje spanja. Kaže se lahko z zaspanostjo in dremežem ob monotonih mirnih dejavnostih, kot so sedenje, branje ali gledanje televizije. NIJZ opozarja, da je prekomerna zaspanost lahko izredno nevarna, predvsem med vožnjo avtomobila.

Spanje sicer lahko zmoti več dejavnikov, kot so slabe spalne navade, delovne obveznosti, stres, zdravstvene težave, uporaba psihoaktivnih substanc in neprimerna telesna dejavnost ter neustrezna prehrana.

Po navedbah NIJZ lahko motnje spanja prepoznamo po prekomerni dnevni zaspanosti, težavah pri uspavanju in vzdrževanju spanja, smrčanju in nenavadnem gibanju ali vedenju med spanjem. Nanje kažejo tudi razdražljivost, tesnoba, depresija, težave s koncentracijo, slabša učinkovitost v šoli ali službi, pomanjkanje motivacije in interesa ter povečanje telesne teže.

Poznamo okoli 90 različnih motenj spanja, kot najpogostejšo pa navajajo nespečnost ali insomnijo. Ta zajema težave z uspavanjem in vzdrževanjem spanja. Bolniki poročajo, da potrebujejo več kot trideset minut, da zaspijo ali da so ponoči budni trideset minut ali več. Ločimo kratkotrajno, situacijsko pogojeno ter kronično nespečnost. Pogosto je povezana z zdravstvenimi, psihiatričnimi in psihosocialnimi dejavniki.

Diagnozo nespečnosti običajno zdravniki postavijo ob sočasni prisotnosti težav preko dneva, kot so utrujenost, dnevna zaspanost, slaba pozornost, pogostejše nesreče, nestrpnost in zmanjšana motivacija.

Za izboljšanje spalnih navad NIJZ odraslim priporoča vsaj reden urnik spanja, priporočena dolžina spanca pa je vsaj sedem ur. Svetujejo tudi izogibanje pitju alkoholnih pijač ter visokem vnosu kofeina in rednemu kajenju. Poleg tega poudarjajo skrb za redno telesno aktivnost in uravnoteženo prehrano. Posameznikom svetujejo tudi, naj poskrbijo za primerno, udobno ležišče in sobo pred spanjem zatemnijo.

NIJZ svetuje, naj se posamezniki v primeru ponavljajočih težav, kljub upoštevanju teh priporočil, posvetujejo z osebnim zdravnikom, ki lahko bolnike napoti k specialistu za motnje spanja. Najučinkovitejše zdravljenje poteka s kognitivno-vedenjsko terapijo, ki ima ugodnejše in trajnejše koristi v primerjavi z zdravljenjem z zdravili.