Mesečna rast cen je bila predvsem posledica sezonske zamenjave kolekcije oblačil in obutve, je sporočil statistični urad. Zaradi končanih popustov in prehoda na spomladansko-poletno kolekcijo so marca najbolj zrasle cene oblačil in obutve. K mesečni inflaciji so prispevale 0,5 odstotne točke. Oblačila so se podražila za 8,3 odstotka, obutev pa za 5,7 odstotka.
Višje cene pogonskih goriv so dodale 0,2 odstotne točke. Bencin se je marca v primerjavi s februarjem podražil za 4,7 odstotka in dizelsko gorivo za 3,8 odstotka. Po 0,1 odstotne točke so prispevale še višje cene oskrbe z vodo in raznih storitev v zvezi s stanovanjem ter druge podražitve v marcu.
Po drugi strani so inflacijo za 0,5 odstotne točke ublažile nižje cene počitniških paketov. Ti so bili ob koncu zimske sezone cenejši za 14,3 odstotka. Po 0,1 odstotne točke so inflacijo znižali še cenejša trdna goriva in druge storitve v zvezi z osebnimi vozili.
V medletni primerjavi so se marca cene storitev v povprečju zvišale za 6,1 odstotka, cene blaga pa za 2,3 odstotka. Poltrajno blago je bilo dražje za 3,6 odstotka in blago dnevne porabe za 2,8 odstotka. Medtem je bilo trajno blago za 0,8 odstotka cenejše.
Po 0,6 odstotne točke so k letni inflaciji prispevale za šest odstotkov višje cene v skupini rekreacija in kultura ter za 4,7 odstotka višje cene v skupini stanovanja, voda, električna energija, plin in drugo gorivo.
Z 0,5 odstotne točke so sledile za 6,7 odstotka dražje storitve v restavracijah in hotelih. Cene raznovrstnega blaga in storitev so se zvišale za 5,1 odstotka ter k inflaciji dodale še 0,4 odstotne točke.
Letna rast cen, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, ki se uporablja za primerjave v EU, je bila marca 3,4-odstotna, marca lani pa 10,4-odstotna. Mesečna rast cen je medtem znašala 0,6 odstotka.
Cene storitev so bile na letni ravni v povprečju višje za 5,9 odstotka, cene blaga pa za 2,1 odstotka. Poltrajno blago se je podražilo za 3,3 odstotka in blago dnevne porabe za 2,7 odstotka. Medtem je bilo trajno blago cenejše za 1,6 odstotka.
Podatki o inflaciji za države EU so na voljo za februar. Ta mesec je bila letna stopnja inflacije, merjena s harmoniziranim indeksom, v evrskih državah 2,6-odstotna, v EU pa 2,8-odstotna. Najnižjo so izmerili v Latviji in na Danskem (0,6-odstotno), najvišjo pa v Romuniji (7,1-odstotno). V Sloveniji je znašala 3,4 odstotka.
Bruto razpoložljivi dohodek gospodinjstev ob koncu 2023 višji za skoraj desetino
Bruto razpoložljivi dohodek slovenskih gospodinjstev je bil v zadnjem lanskem četrtletju ob nadaljevanju ugodnih razmer na trgu dela za devet odstotkov višji kot v zadnjem trimesečju 2022, medtem ko je potrošnja narasla za 6,2 odstotka. Stopnja bruto varčevanja gospodinjstev je lani po prvi oceni dosegla 15,1 odstotka, je objavil statistični urad.
Skupni bruto razpoložljivi dohodek gospodinjstev je ob nadaljevanju visoke stopnje zaposlenosti, nizke stopnje brezposelnosti in rasti plač v zadnjih treh mesecih lanskega leta dosegel 10,1 milijarde evrov in bil za 837 milijonov evrov višji kot v zadnjem četrtletju 2022.
Skupna potrošnja gospodinjstev je bila ob umirjanju inflacije nominalno višja za 6,2 odstotka ali za 532 milijonov evrov in je v zadnjem lanskem četrtletju dosegla nekaj manj kot 9,1 milijarde evrov.
Varčevanje gospodinjstev se je ob nižji rasti potrošnje v primerjavi z rastjo bruto razpoložljivega dohodka nekoliko povečalo. Stopnja bruto varčevanja gospodinjstev (delež bruto varčevanja v bruto razpoložljivem dohodku) se je v primerjavi z zadnjim četrtletjem 2022 zvišala za 2,4 odstotne točke na 10,8 odstotka.
Po prvi letni oceni so gospodinjstva lani privarčevala 15,1 odstotka svojega razpoložljivega dohodka ali 1,1 odstotne točke več kot v letu pred tem. V prvih dveh trimesečjih je stopnja varčevanja dosegala okoli 20 odstotkov. Za primerjavo, v 2019, torej pred covidom-19, so gospodinjstva v povprečju privarčevala 12,7 odstotka razpoložljivega dohodka.
Podjetja so zadnje četrtletje lani zaključile s presežkom terjatev nad obveznostmi. Znašal je 663 milijonov evrov ali štiri odstotke BDP in je bil za 579 milijonov evrov višji kot v istem obdobju leto prej. Finančno stanje slovenskih podjetij je tako trdno, zadolževanje podjetij pa razmeroma skromno. Stopnja investiranja podjetij (delež bruto investicij v bruto dodani vrednosti brez zalog) je bila ob tem za 2,6 odstotne točke nižja kot v enakem obdobju leto prej in je dosegla 21,1 odstotka.
Stopnja dobičkonosti podjetij (delež bruto poslovnega presežka v bruto dodani vrednosti) se je v primerjavi z zadnjim četrtletjem 2022 znižala za 1,6 odstotne točke na 31 odstotkov. Bruto poslovni presežek podjetij (tj. tisti del dohodka podjetij, ki ostane za izplačilo dividend in delno financiranje investicij) je bil nominalno višji za 4,2 odstotka in je dosegel 2,7 milijarde evrov, ustvarjena bruto dodana vrednost pa za 9,7 odstotka, dosegla je 8,7 milijarde evrov.
Sredstva za zaposlene (plače in socialni prispevki), ki so jih podjetja izplačala svojim zaposlenim, so se zvišala za 11,2 odstotka na skoraj šest milijard evrov.
Celotno slovensko gospodarstvo je v lanskem zadnjem četrtletju v poslovanju s tujino ustvarilo presežek. Ta se je ustavil pri 625 milijonih evrov ali 3,8 odstotka BDP. V enakem obdobju leto prej je gospodarstvo s tujino poslovalo s primanjkljajem v višini 537 milijonov ali 3,6 odstotka BDP.
V primerjavi z zadnjim četrtletjem 2022 sta bili nižji tako vrednosti izvoza kot uvoza blaga. Najizraziteje se je znižala vrednost uvoza blaga, za več kot 1,3 milijarde evrov, medtem ko je izvoz blaga nazadoval za približno 600 milijonov evrov. Uvoz storitev se je vrednostno malenkost zmanjšal, za 21 milijonov evrov, medtem ko se je izvoz storitev povečal za 58 milijonov evrov. Presežek v menjavi blaga in storitev se je posledično medletno povečal za 816 milijonov evrov in je dosegel 927 milijonov evrov ali 5,6 odstotka BDP.
