Cene življenjskih potrebščin so bile v primerjavi s prejšnjim mesecem v povprečju nižje za 0,1 odstotka.
Storitve so se v povprečju na letni ravni podražile za 4,4 odstotka, blago pa se je pocenilo za 0,3 odstotka. Cene poltrajnega in trajnega blaga so upadle za 1,7 odstotka oz. 1,2 odstotka, medtem ko so cene blaga dnevne porabe zrasle za 0,2 odstotka.
K letni inflaciji so največ, 0,4 odstotne točke, prispevale za 6,1 odstotka višje cene v restavracijah in hotelih. S po 0,3 odstotne točke so sledile podražitve alkoholnih pijač in tobaka (za 5,2 odstotka), raznovrstnega blaga in storitev (za 4,2 odstotka) ter izdelkov in storitev v skupini rekreacija in kultura (za tri odstotke).
Po drugi strani so letno inflacijo za 0,4 odstotne točke ublažili cenejši izdelki in storitve iz skupine stanovanja, voda, električna energija, plin in drugo gorivo (za 2,8 odstotka), za 0,2 odstotne točke pa še za 2,5 odstotka nižje cene oblačil in obutve.
Letna rast cen, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, je bila v juliju 1,4-odstotna, potem ko je bila julija lani 5,7-odstotna. Na mesečni ravni pa so cene upadle za 0,2 odstotka.
Inflacija v evrskem območju julija rahlo višja
Cene življenjskih potrebščin v evrskem območju so se julija na medletni ravni zvišale za 2,6 odstotka, kar je 0,1 odstotne točke več kot junija, je v prvi oceni objavil evropski statistični urad Eurostat. Letna inflacija v Sloveniji je bila z 1,4 odstotka četrta najnižja v območju skupne valute.
Umirjanje inflacije v območju z evrom se je tako zaustavilo, saj se inflacijska stopnja že nekaj mesecev giblje okoli 2,5 odstotka. Po napovedih bi proti koncu leta lahko predvsem zaradi učinka osnove na področju cen energije prišlo do kratkoročnega bolj občutnega nihaja navzgor. Vzdržen padec inflacije v Evropski centralni banki in v nacionalnih centralnih bankah evrskega območja pričakujejo šele v teku 2025.
Med glavnimi komponentami so inflacijo julija najbolj zviševale storitve, ki so bile medletno dražje za 4,0 odstotka (junija za 4,1 odstotka). Sledila je skupina hrana, alkoholne pijače in tobak, kjer so se cene v povprečju dvignile za 2,3 odstotka (junija za 2,4 odstotka), prve znake okrepljenega prispevka k inflaciji pa so statistiki zaznali pri energiji, ki je bila medletno dražja za 1,3 odstotka (junija le za 0,2 odstotka). Industrijski izdelki brez energije so se zvišali za 0,8 odstotka (junija za 0,7 odstotka).
Osnovna inflacija, tista brez cen energije, hrane, alkoholnih pijač in tobaka, je bila z 2,9 odstotka na enaki ravni kot junija in maja. Njeno zniževanje se je torej prav tako ustavilo, prav na osnovno inflacijo pa so pri odločitvah denarne politike najbolj pozorni v svetu Evropske centralne banke.
Med članicami evrskega območja je bila letna inflacija po prvih ocenah najnižja na Finskem (0,6 odstotka). Sledile so Latvija (0,8 odstotka), Litva (1,1 odstotka), Slovenija (1,4 odstotka) in Irska (1,5 odstotka).
Najvišja je bila medtem medletna inflacija v Belgiji (5,5 odstotka), na Nizozemskem in v Estoniji (3,5 odstotka) ter na sosednjem Hrvaškem (3,4 odstotka).
