Opozicijski poslanci so prejšnji teden vložili interpelacijo zoper ministra za notranje zadeve Aleša Hojsa. Triinštirideset poslancev s prvopodpisanim poslancem Levice Matejem T. Vatovcem na čelu Hojsu med drugim očita odgovornost za soustvarjanje izrednih razmer v državi, za čezmerno uporabo represivnih sredstev in policijsko nasilje na protestih v Ljubljani.
To je že deveti predlog interpelacije v času aktualne vlade, pri tem so poslanci glasovali že o petih, opozicija v nobenem primeru ni bila uspešna. S taktiko vlaganja interpelacij so v opoziciji začeli že kmalu po nastopu tretje vlade Janeza Janše. Najprej so maja lani sprožili interpelacijo zoper ministra za gospodarstvo Zdravka Počivalška zaradi nepravilnosti pri nakupih medicinske opreme, potrebne za spopad z epidemijo covida-19, o kateri so poslanci glasovali junija lani, predlog pa je podprlo zgolj 37 poslancev (proti 51).
Nato so septembra lani poslanci prvič odločali o delu in odgovornosti Hojsa. Takrat so mu očitali kršitev ustavnih načel in teptanje človeškega dostojanstva. Vzrok je bil v izdani odločbi ministrstva za notranje zadeve, s katero je bila odpravljena odločba mariborske upravne enote in posledično omogočena izvedba koncerta spornega hrvaškega pevca Marka Perkovića Thompsona v Mariboru. Interpelacijo je takrat podprlo 38 poslancev (proti 43).
Najbolj so se cilju približali pri Simonitiju
Naslednja je prišla na vrsto takratna kmetijska ministrica Aleksandra Pivec, ki so ji očitali kršenje zakonodaje s področja integritete in preprečevanja korupcije ter sum zlorabe uradnega položaja. To se je zgodilo po medijskih razkritjih afer Sript in Vinakras. Interpelacija je bila vložena septembra, a je Pivčeva oktobra odstopila z mesta ministrice, še preden so se lahko o tem izrekli poslanci, zaradi česar je postala interpelacija brezpredmetna in se ni zgodila.
V začetku tega leta so opozicijski poslanci vložili interpelacijo zoper ministra za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Janeza Ciglerja Kralja, ki je bil po njihovem mnenju med drugim odgovoren za neučinkovito ukrepanje pri zajezitvi širjenja koronavirusa v domovih za starejše. Marca je interpelacijo spet podprlo zgolj 38 poslancev (44 proti).
Februarja je opozicija prvič sprožila interpelacijo zoper ministrico za izobraževanje Simono Kustec. V prvi točki interpelacije so ji očitali škodljivo politiko na področju organizacije vzgoje in izobraževanja v času epidemije, ki je, kot so izpostavili, povzročila najdaljše zaprtje šol in vrtcev v Evropi. Rezultat na marčevskem glasovanju je bil podoben - predlog je podprlo 38 poslancev (proti 41).
Konec istega meseca se je opozicija uspela še najbolj približati želenemu cilju, saj je interpelacijo o delu in odgovornosti ministra za kulturo Vaska Simonitija podprlo 43 poslancev (proti 40), kar je pa bilo še vedno premalo. Poleg neučinkovitih ukrepov pri odpravljanju posledic epidemije, zaradi katerih je bilo blokirano delo in izvajanje storitev na področju kulture, so Simonitiju med drugim očitali še odgovornost za napade na svobodo in neodvisnost novinarskega dela ter poskus vpliva na delo javnih servisov RTV in STA.
Poleg že omenjene druge interpelacije Hojsa sta pred nami še dve interpelaciji, ki ju je opozicija vložila septembra letos. Gre za interpelaciji zoper ministra za pravosodje Marjana Dikaučiča zaradi domnevno neprimernih pristopov v zvezi z imenovanjem evropskih delegiranih tožilcev in imenovanju državnih tožilcev ter že drugič zoper Kustečevo. Tokrat si jo je po mnenju opozicije prislužila predvsem zaradi zanemarjanja priprav na novo šolsko leto glede na epidemiološke razmere.