(INTERVJU) Alenka Zadravec: "Skrbijo zaostanki na kazenskem in preiskovalnem oddelku"

Elizabeta Planinšič
09.01.2021 06:00
Kljub omejitvam sodniki delajo na vseh zadevah, je povedala predsednica Okrožnega sodišča v Mariboru, a izzivov v času epidemije ne manjka.
Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Na mariborskem okrožnem sodišču so v času epidemije poskusno opravili tudi mediacijo preko internega sistema, izpostavlja Alenka Zadravec. 
Andrej Petelinšek

Sodišča, tudi mariborsko, že nekaj časa delujejo v omejenem obsegu in trenutno odločajo zgolj v nujnih zadevah. Se to že pozna na rezultatih dela in katera področja to najbolj občutijo?

"Poslovanje sodišč je bilo v lanskem letu pretežni del leta omejeno - najprej v prvem valu od 16. marca do 31. maja, nato pa v drugem valu od 19. oktobra naprej. Na okrožnem sodišču smo se v začetku leta intenzivno pripravljali na delo po zakonu o postopku sodnega in izvensodnega varstva nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank, ki ga je ustavno sodišče 6. marca 2020 zadržalo, zato je bilo v prvih dveh mesecih na pravdnem in gospodarskem oddelku delo intenzivno usmerjeno na pripravo organizacije dela po tem zakonu. Sledilo je delovanje v omejenem obsegu in vse to je razlog, da rezultati niso takšni, kot bi bili, če bi lahko poslovali normalno, a kljub temu sodišče ni doseglo tako zelo slabih rezultatov, kot bi jih lahko pričakovali glede na to, da se v omejenem obsegu, torej le nujne zadeve, dela že pet mesecev. Sama ocenjujem, da je glede na razmere poslovanja sodišče delalo zelo dobro. Statistični podatki kažejo, da so nekatera okrajna sodišča - Maribor in Lenart - celo zmanjšala zaostanke v primerjavi z letom poprej. Na okrožnem sodišču smo v lanskem letu prejeli 13.761 zadev, rešili pa 13.526 zadev, kar pomeni, da smo rešili le 235 zadev manj, kot smo jih prejeli.

Najbolj zaskrbljujoče stanje glede števila nerešenih zadev je na kazenskem in preiskovalnem oddelku, razlog za to pa je, da smo bili pri delu zelo omejeni, ker nismo mogli normalno delovati, razpisovati obravnav in zaslišanj, tožilci so pospešeno delali, sodišče pa se je znašlo v situaciji, ko smo lahko delali samo priporne zadeve, zdaj v drugem valu pa še zadeve, ki jim grozi zastaranje v roku šestih mesecev. Ko se bodo zadeve lahko začele normalno obravnavati, sem prepričana, da bomo s pospešenim delom relativno hitro nadoknadili zaostanke. Kaj bo prineslo morebitno daljše podaljševanje ukrepov, pa si ne upam napovedati."

Nekatere ukrepe je vrh sodstva sicer že sprejel, eden takih je bilo skrajšanje sodnih počitnic. Je to kaj pomagalo?

"Nekaj zagotovo. Po podatkih, ki jih imam, smo na Okrožnem sodišču v Mariboru v teh dveh tednih opravili na preiskovalnem oddelku 59 narokov, na kazenskem oddelku 53, na pravdnem oddelku 14, na družinskem oddelku 65, na gospodarskem oddelku enajst in pet narokov v insolvenčnih zadevah. Res pa je, da je bilo kar nekaj zadev, to lahko povem iz lastnih izkušenj, ker sem tudi razpravljajoča sodnica, ki jih je bilo treba preložiti, ker so imele stranke ali priče vnaprej rezervirane termine dopusta."

Tudi med mariborskimi sodniki se je pojavil virus. Koliko sodnikov je bilo zato odsotnih, je bilo v kakšnem obdobju zaradi virusa težko organizirati delo?

"Ne, do tako obširnega vdora virusa ni prišlo, je pa prišlo do posameznih okužb. Ni jih bilo tako zelo malo, do konca lanskega leta je bila potrjena okužba pri devetih sodnikih okrajnega in okrožnega sodišča, sedem jih je bilo zaradi visoko rizičnih stikov v karanteni. V letošnjem letu pa imamo že eno novo okužbo."

V času koronavirusa veljajo omejitve, ki jih postavlja NIJZ. So v Mariboru kakšne težave z zagotavljanjem prostora za sojenja?

"Če se omejiva na obravnave na okrožnem sodišču, v tem trenutku nimamo zadeve, kjer bi bilo toliko strank in odvetnikov, da naše razpravne dvorane ne bi zadoščale. Smo pa takšen primer imeli v mesecu septembru na okrajnem sodišču, kjer je bila razpisana dražba z 32 dražitelji, in dovolj velikega prostora za izvedbo dražbe v skladu s priporočili NIJZ nismo imeli. S februarjem bodo takšne težave odpravljene, saj bodo dražbe elektronske."

Koliko se sodniki poslužujejo videokonferenc, elektronskega poslovanja?

"V prvem valu smo imeli težave, saj smo imeli na voljo le en zastarel videokonferenčni sistem. Na hitro smo potem dobili še enega. Zdaj v drugem valu so zadeve boljše, imamo na voljo še eno dodatno razpravno dvorano, ki je opremljena za videokonference, na Okrajnem sodišču v Mariboru in tudi v Lenartu. Slednja je bila vzpostavljena 22. oktobra in v zadevah pridržanja je že bilo opravljenih 21 videokonferenc. Od 1. aprila letos do konca leta smo na mariborskem okrajnem in okrožnem sodišču opravili skupaj 176 videokonferenc, od tega 24 s tujino.

Preko videokonferenc je mogoče opraviti obravnave, ki so javne. Smo pa na našem sodišču poskusno za potrebe mediacije vzpostavili sistem Polikom, ki ga sicer uporabljamo za naše interne sestanke. V treh različnih dvoranah smo namestili potrebno opremo. Sistem ni povezan z internetom, saj je treba varovati načelo zaupnosti mediacijskega postopka. Prva poskusna mediacija se je izkazala za zelo dobro."

Kako poteka takšna mediacija?

"V eni dvorani je mediator, ločen od strank, v drugem prostoru ena stranka in njen pooblaščenec, v tretjem druga stranka s pooblaščencem. Vsi se vidijo, vedo, kaj se dogaja, hkrati pa so ločeni. A dovolj blizu, da, če pride do poravnave, se ta lahko sestavi in fizično podpiše. Če bo epidemija trajala še nekaj časa, mislim, da bo zadeva zaživela."

Četudi se odloča zgolj v nujnih zadevah, sodniki, ki na mizah nimajo nujnih zadev, verjetno ne počivajo.

"Sodniki delajo na vseh zadevah, morda več kot kdajkoli prej. Veliko dela je sizifovega, to je treba priznati. V mislih imam predvsem razpise obravnav, ki jih je bilo treba preklicati, to je pač višja sila. Pravdni oddelek, na primer, je v tem času uspel rešiti celo več zadev, kot jih je prejel. Sodniki na zadevah naredijo vse, kar je možno. Do tiste faze, ko žal pač brez naroka ne gre. Vse, kar je možno rešiti s pisnim postopkom, poskušamo rešiti na ta način."

Kakšni so načrti za obdobje po epidemiji za omilitev njenih posledic?

"Že po prvem valu smo imeli načrt dela za jesen, a se zaradi ponovno omejenega poslovanja žal ni uresničil. Zdaj imamo pripravljene načrte, kako zadeve pognati po koncu epidemije, a se zavedamo, da bodo ukrepi verjetno trajali še nekaj časa."

Se lahko zgodi, da bi zaostanki zasuli sodišča?

"Glede na sedanje statistične podatke in predvidevanja, da epidemija vendarle ne bo trajala leta, mislim, da smo zadeve sposobni rešiti v relativno kratkem času, saj zaostanki, kljub dejstvu, da smo bili omejeni pri razpisovanju obravnav, praktično niso nastali."

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Preberite celoten članek

Sklenite naročnino na Večerove digitalne pakete.
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.
  • Obiščite spletno stran brez oglasov.
  • Podprite kakovostno novinarstvo.
  • Odkrivamo ozadja in razkrivamo zgodbe iz lokalnega in nacionalnega okolja.
  • Dostopajte do vseh vsebin, kjerkoli in kadarkoli.

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta