Vanessa Čokl
Kakšen je, gospod nadškof, vaš vsakdan v koronadobi? Tretji teden smo vsi v karanteni. Cerkve pa so zaprte, verouka ni, kako je s porokami in pogrebi?
"Kljub spremenjenim razmeram se moj delavnik začne ob isti uri kot prej. Le da sedaj več časa preživim v kapeli, v sobi in pisarni. Več časa lahko sedaj posvetim molitvi, branju, študiju, pisanju ... Če sem prej bil bolj aktiven navzven, sem sedaj bolj navznoter. S tem pa se ne zapiram pred svetom. Biti kristjan namreč ne pomeni biti odrezan od skupnosti. Vedno ostajamo del občestva, tistega, v katerega smo bili sprejeti ob krstu. To občestvo postane resnično in se krepi z duhovnimi vezmi, v iskreni in zaupni molitvi drug za drugega in pri sveti maši. Kristjan ni in ne more biti v karanteni, ampak ostaja del skupnosti, jo čuti, doživlja in jo s svojim delovanjem gradi. Tako v teh dneh tudi sam na neki način še bolj čutim bližino duhovnikov in vernikov. Tudi ko zjutraj sam obhajam sveto mašo, jo obhajam v duhovni povezanosti s celotnim občestvom naše nadškofije. Skupaj z vsemi tudi jaz nosim breme nastale situacije, tudi nemir, strah, osamljenost, željo po tem, da bi lahko čim prej spet skupaj obhajali bogoslužje in se spet družili.
V času, ko v ospredje postavljamo odgovornost drug za drugega, za zdravje drugega, ostajamo glede javnih obredov samo pri tem, kar je nujno. In to so pogrebi. Tudi ti morajo biti v skladu z vsemi navodili, v najožjem krogu. Verouka po župnijah ni, vesel pa sem, da so nekatere katehetinje in kateheti že poskrbeli, da so prek spleta vzpostavili stik z mladimi, da ti po tej poti prejemajo katehetsko gradivo domov in ga potem lahko predelajo. Upam, da redno ali vsaj od časa do časa tudi skupaj s starši in z njihovo pomočjo ter da na ta način nadomestijo veroučne ure. Prvi kateheti so vedno starši. Tako lahko s pomočjo gradiva, ki ga prejmejo otroci, tudi starši na lep način izpolnijo to svoje poslanstvo."
Kličejo ljudje? Ker so v stiski, ker potrebujejo pogovor, spodbudno besedo?
"Hvala Bogu ostaja še kar nekaj možnosti, da ostajamo med seboj povezani in si lahko izmenjujemo mnenja. Eni pišejo prek elektronskih medijev, drugi pokličejo po telefonu ali pošljejo sporočilo ... Tako ostajamo povezani."
V samoti in stiski vsak potrebuje pogovor, bližino in zavest, da ni sam
Biti kristjan ne pomeni biti odrezan od skupnosti, tudi ko je karantena
Kako vidite situacijo v Italiji? Dolgo ste živeli tam. Papežev urbi et orbi s praznega Trga svetega Petra je šel do kosti. Tudi italijanski duhovniki so med smrtnimi žrtvami koronavirusa, tudi med ljudmi okrog papeža so oboleli.
"Papež Frančišek je v tem času svetla zvezda na nebu, ki nam vsem kaže pot, nas spodbuja in nas vsak dan nagovarja. Vesel sem, da imamo tudi pri nas možnost, prek Nova24 TV, da se lahko vsako jutro pridružimo svetemu očetu pri jutranji sveti maši in prisluhnemo njegovim besedam, ki so polne sočutja, pa tudi upanja. Urbi et orbi s Trga svetega Petra je pokazal na veličino in na očetovsko držo našega svetega očeta. Papež Frančišek nas nagovarja in spodbuja po eni strani s svojo skromnostjo in preprostostjo, po drugi strani pa s trdno vero in z zaupanjem v Boga. Vse to lahko tako živo čutimo ob srečanjih z njim in ob vsem, kar dela. Papež želi, da vsi ljudje dobre volje skupaj prosimo in hrepenimo po tem, da se ta preizkušnja epidemije zaustavi. In če v tej prošnji prihajamo pred Očeta, obstaja za vse nas upanje. Verujemo namreč, da Bog misli na našo rešitev in ne na nesrečo, kot nam jasno pravi Sveto pismo. Po drugi strani pa papež Frančišek tudi poudarja, da mora človeštvo razmišljati in imeti živo pred očmi iskanja, kako zastaviti našo skupno pot v prihodnost, da se takšna situacija ne bi ponovila.
V Italiji je več deset duhovnikov umrlo, ker so stregli okuženim oziroma so bili preventivni ukrepi uvedeni prepozno. Že prihajajo tudi vesti o izredni požrtvovalnosti teh duhovnikov, kako so nekateri izpričali svojo vero s tem, ko so bili do konca blizu ljudem v preizkušnji in prinašalci upanja tako za bolnike kot tudi za zdravstvene delavce."
Velika noč drugače: brez butar, žegna ...
"Letošnji velikonočni prazniki bodo zelo drugačni od tistih, ki smo jih vajeni. Prikrajšani bomo za bogate, zgovorne obrede, ki so tesno povezani z našo slovensko krščansko kulturo in tradicijo. Ne bo veselega prazničnega druženja. Tako na cvetno nedeljo ne bomo nesli v cerkev zelenja (butar, presmecev ali snopov), tudi ne k blagoslovu jedil na veliko soboto. Bo pa možnost, da bomo doma to vse pripravili in prejeli blagoslov prek TV ali radia. TV Slovenija bo na cvetno nedeljo iz mariborske stolnice prenašala sveto mašo in blagoslov zelenja, na veliko soboto pa blagoslov jedil ob 15. in 17. uri. Tudi praznično sveto mašo bodo verniki lahko spremljali na velikonočno nedeljo ob 10. uri. Ne bomo prikrajšani za praznike, le drugačni bodo. Letos se bo vse dogajalo bolj v krogu družin in v naših srcih. Smo v izrednih razmerah in vse mora biti temu prilagojeno. Vsi obredi velikega tedna se bodo odvijali ob isti uri, da bodo lahko verniki doma spremljali bogoslužja, povezani s svojim škofom in svojimi duhovniki. Na velikonočno jutro se bodo ob 8. uri oglasili zvonovi iz vseh cerkva," sporoča Cvikl.
Vaše sporočilo za to veliko noč, za ta čas, ko res ne smemo izgubiti upanja?
"Letošnjo veliko noč bomo obhajali na poseben način, toda sporočilo velike noči ostaja enako: Gospod je premagal smrt in živi! Velika noč je za vse nas veliko upanje, da bo na koncu vendarle zmagalo življenje, da bosta na koncu zmagali ljubezen, resnica. To pa nam daje pogum tudi v času, ki ga doživljamo, ko se nekateri izgubljajo v samoti in se jih lotevata črnogledost, strah ... Želim, da bi kljub posebnim razmeram mnogi ljudje doživeli velikonočno upanje, ki nam ga prinaša vstali Gospod. Če se bodo prazniki dotaknili naših src, potem bo tudi ta letošnja velika noč kljub vsemu, kar nas vznemirja, vendarle lahko tudi lepa in doživeta!"
