Pred dobrim mesecem ste, potem ko ste pridobili licenco Agencije za zavarovalni nadzor, prevzeli vodenje zavarovalnice Sava pokojninska. Kakšni so prvi vtisi?
"Prišel sem v družbo, ki je dobro poslovala že pred mojim prihodom, prišel v dokaj stabilno okolje, kjer imam zavzete sodelavce. Ob 27 letih delovnih izkušenj lahko naredim primerjavo. Zdi se mi, da gre pri dejavnosti dodatnega pokojninskega zavarovanja za staro dobro bančno prakso - zbiraš sredstva, jih razpršiš glede na likvidnost, zapadlost, obvladovanje tveganj in pričakovano donosnost. A samo bančništvo je šlo zadnjih 15 let v povsem drugo smer. Prvi vtisi v novi službi so dobri."
Po eni strani je verjetno dobro, da so razmere v Savi pokojninski stabilne in predvidljive, a najbrž vaši lastniki (Sava Re) kot nadzorniki pričakujejo določeno rast?
"To drži. Po mojem prihodu smo že naredili določene spremembe, saj želimo vzpostaviti številčni upravljavsko-informacijski sistem z letnim, kvartalnim in mesečnim poročanjem o tem, kam sistem pluje. Ne rečem, da tega prej ni bilo, a vsako leto pričnemo po rezultatu poslovati z ničle, in ko sem bil pred leti predsednik nadzornega sveta družbe, je imela v upravljanju okrog 100 milijonov evrov, danes je teh sredstev že 185 milijonov evrov, od teh v skladih 175 milijonov evrov, kar pomeni, da je kompleksnost narasla in je treba temu primerno spremeniti organizacijo. Trenutno se največ posvečamo temu, da bi naš portal za zavarovance omogočal ob vpogledu v pokojninska sredstva vpogled v vzajemne sklade Save Infond in pa v druga zavarovanja pri Zavarovalnici Sava. Identificirali smo potencial na trgu, saj je v Sloveniji okrog 960 tisoč zaposlenih, ki vplačujejo v prvi pokojninski steber, v drugi pokojninski steber pa je vključenih približno 560 tisoč teh, in če odštejem začasno zaposlene, je še vedno 250 tisoč do 300 tisoč takšnih, ki nimajo dodatnega pokojninskega zavarovanja. Predvsem tisti, ki so zaposleni v malih podjetjih, deloma v srednje velikih, in tu je potencial, da se te zaposlene vključi v drugi pokojninski steber."
Koronavirus ni prinesel zamrznitev plačevanja premij
Čemu pripisujete tako hitro rast obsega sredstev, ki jih upravljate?
"Nekaj so doprinesli donosi, ki povečujejo vrednost sredstev naših zavarovancev. Pa tudi, da zavarovanci vsako leto doplačujejo premije - povprečna mesečna premija je 63 evrov. Imamo 34 tisoč zavarovancev in pa 1400 rentnikov, predvsem pa je spodbudno, da nam raste število aktivnih zavarovancev, torej takšnih, ki redno vplačujejo premije sami ali njihovi delodajalci. Pričakovali smo, da bodo zaradi epidemije koronavirusa nastale večje zamrznitve vplačevanja premij, predvsem po kolektivnih pogodbah, pa je bilo tega zelo malo. Vseeno pa je epidemija kot negativno prinesla to, da so tisti delodajalci ali posamezniki, ki bi lahko vstopali v takšno zavarovanje, do tega postali bolj zadržani. Naši načrti do leta 2025 so na letni ravni 5- do 6-odstotna rast sredstev v upravljanju in približno tolikšna rast števila zavarovancev. Za organsko rast poslovanja bomo potrebovali morda še kakšnega tržnika, glede rasti s prevzemi pa je to vprašanje za našega lastnika, naloga uprave pa je, da smo na preži za takšnimi priložnostmi. Po mojih informacijah nihče ne razmišlja o prodaji te dejavnosti. Je pa ekonomija obsega pomemben dejavnik tudi v tej dejavnosti."
34 tisoč zavarovancev in 1400 rentnikov imajo pri Savi pokojninski
Kakšno je bilo lansko poslovanje Save pokojninske? Koliko novih zavarovancev imate?
"Poslovanje je bilo podobno predlanskemu, saj smo imeli 5,5 milijona evrov prihodkov in pol milijona evrov čistega dobička, število zavarovancev pa je ostalo približno enako. Kolektivna dodatna pokojninska zavarovanja predstavljajo 95 odstotkov vseh zavarovanj, tako da imamo možnosti za rast v tem segmentu, ob trenutni zakonodaji, ki daje posameznikom dohodninske olajšave, pa morda še več priložnosti za rast pri individualnih zavarovanjih. Vse je povezano s tem, koliko ta zavarovalniški produkt poznamo in sprejemamo pri nas, saj je potrebno določeno obdobje, da se ljudje navadijo nanj in spoznajo koristi. To se bo začelo dogajati zdaj, po 20 letih, ko se je pri posameznikih nabralo v skladih nekaj denarja in bodo njihove rente primerno višje, kot so bile pri predhodnih rentnikih. To bodo pravi ambasadorji produkta, ki ga ponujamo. Je pa to zavarovanje predvsem tek na daljše proge. Delodajalcem plačevanje teh premij pomeni dodaten strošek, ne glede na to, da ni obdavčeno, pri zavarovancih pa je v veliki večini tako, da raje prejmejo dodatnih 50 evrov na račun danes, kakor da bi se jim vplačevalo za dodatno pokojninsko zavarovanje, kar naj bi praviloma trošili šele po upokojitvi."
Nekateri delodajalci pri privabljanju novih zaposlenih, posebej trgovci, že poudarjajo, da jim bodo vplačevali v drugi pokojninski steber.
"Drži. Tudi pri meni v preteklosti, če smo koga zaposlovali, ni bila tema dodatno pokojninsko zavarovanje, v zadnjem času pa se dogaja, da kandidati za zaposlitev že vprašajo, kako je urejeno dodatno pokojninsko zavarovanje. V anglosaksonskem svetu - Velika Britanija, Irska, Nizozemska - je to običajna debata, v germanskem svetu že manj. V Sloveniji je na področju dodatnega pokojninskega zavarovanja, z javnimi uslužbenci in Modro zavarovalnico vred, v upravljanju okrog 2,9 milijarde evrov, kar je okrog 5 do 6 odstotkov slovenskega letnega BDP, na Nizozemskem pa 170 odstotkov."
Bi bila rešitev, če bi država pri nas uvedla dodatno pokojninsko zavarovanje kot obvezno?
"Dobro se je zgledovati po najboljših. Na tem področju Nizozemci dobivajo vedno dobre ocene, a je pri njih dodatno pokojninsko zavarovanje obveza, saj pristojno ministrstvo za določene panoge predpiše, da to mora biti zapisano v kolektivni pogodbi. Torej se panožni pogajalci zavzemajo, da je to del kolektivnih pogodb. Pri nas obstaja razmišljanje v tej smeri, a je vprašanje, kolikšno moč ima naša panoga, da bi vse vpletene (državo, zavarovance, delodajalce) poenotila pri tem. V interesu vseh je, da bi se to področje uredilo tako, saj ima dobra polovica upokojencev danes pokojnino 700 evrov ali manj, torej pod pragom revščine. Ob tem se poraja vprašanje, ali želimo imeti ekonomsko neodvisne ljudi, in če ja, je to treba sistemsko urediti. Medijsko so izpostavljeni posamezni primeri revščine med upokojenci, nihče pa se ne vpraša, kako bi lahko to uredili sistemsko.
Življenjska doba se podaljšuje, in če imaš po 40 letih dela ob upokojitvi 65 let, imaš pred sabo še 20 let in več kakovostnega življenja po upokojitvi. Lahko se ukvarjaš s tistim, kar te veseli, zato pa po navadi potrebuješ denar. Ob osamosvojitvi Slovenije je bilo 2,2 zaposlenega na upokojenca, danes je to razmerje 1,5:1. Prvi pokojninski steber, ki ga financira današnja aktivna populacija, se manjša glede na to, koliko je treba izplačevati iz njega, in to lahko rešuješ tako, da podaljšuješ delovno in upokojitveno dobo ali delovno aktivnim vzameš več. Na dolgi rok se to ne bo izšlo. Mesečne rente nad 160 evrov so obdavčene, resda manj kot plače, a bi bilo smiselno, da država omenjeni davek ukine, ker je davčni izplen neznaten, obenem je omejeni znesek (2819 evrov letno, skupaj s premijo delodajalca), kolikor smejo v to zavarovanje vplačevati posamezniki, in ni bojazni, da bi se tu želeli izogibati plačevanju davka. Predvsem pa bi bilo treba najbolj davčno stimulirati tiste z najnižjimi plačami in tiste, ki še niso vključeni v dodatno pokojninsko zavarovanje, da ne bi čez leta imeli revnih upokojencev, ki bi živeli le od nizkih pokojnin. Smiselno bi bilo začeti uvajati obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje pri velikih in srednje velikih podjetjih, potem pa še pri manjših, da ne bi povzročili prehitrega in prevelikega šoka za naše gospodarstvo."
Povprečne mesečne rente od 90 do 183 evrov
Počasi se ureja financiranje dolgotrajne oskrbe, pri dodatnem pokojninskem zavarovanju pa ni videti sistemskih rešitev. Ste izvajalci pokojninskih zavarovanj premalo prodorni?
"Pri Slovenskem zavarovalnem združenju imamo izvajalci pokojninskih zavarovanj svojo sekcijo, a z njenim delovanjem se moram še bolj seznaniti, da bi vam lahko odgovoril na to vprašanje."
Na Hrvaškem in celo v Severni Makedoniji, ki imata nižji življenjski standard od Slovenije, so ta zavarovanja obvezna, pri nas ne?
"Prav bi bilo, da se razmerje med osnovno in dodatno pokojnino, ki je trenutno v Sloveniji med že upokojenimi močno v prid osnovni, v prihodnje izenačuje. Kar je mogoče doseči le z več vplačili v dodatno pokojninsko zavarovanje, posameznika ali njegovega delodajalca, saj bo pokojninska blagajna, ki se že zdaj močno napaja iz državnega proračuna, težko prenesla breme izplačevanja prihodnjih osnovnih pokojnin. Pri naših rentnikih so povprečne mesečne rente od 90 do 183 evrov, odvisno od vrste rente in načina izplačila, kar je precej manj od že omenjene povprečne osnovne pokojnine, ki je blizu 700 evrov."
"V Sloveniji je na področju dodatnega pokojninskega zavarovanja v upravljanju okrog 2,9 milijarde evrov, kar je 5 do 6 odstotkov slovenskega letnega BDP, na Nizozemskem pa 170 odstotkov"
Pripravljate kakšne novosti, recimo pri skladih življenjskega cikla?
"Želimo spremeniti starostno mejo, da bi se v dinamičnem skladu varčevalo do 47. leta starosti (zdaj 45 let), v srednje tveganem uravnoteženem skladu pa do 57. leta (zdaj 55 let), od 57. leta starosti pa v najmanj tveganem zajamčenem skladu. Starostna meja bi se premaknila zato, ker se čim kasneje upokojujemo in je življenjska doba vse daljša. Drugih sprememb za zdaj ne načrtujemo. Pri trženju našega zavarovanja dobro sodelujemo z Novo KBM, še zlasti pa s Sparkasse, kjer znajo oceniti, komu bi lahko naš produkt koristil in kdo bi preusmeril del presežnih bančnih sredstev, ki so slabo obrestovana, ponekod pa celo obremenjena z ležarino."
V preteklosti ste vodili dve precej večji bančni instituciji, Novo KBM in Sparkasse, kot je Sava pokojninska. Kakšne bi bile primerjave?
"V upravi Nove KBM sem bil dobri dve leti, od tega tri mesece predsednik, v Sparkasse pa sem bil predsednik uprave osem let in pol. Pri samem vodenju teh družb, čeprav so po velikosti in številu zaposlenih - Sava pokojninska ima le 13 zaposlenih - zelo različne, ni toliko razlik. Mogoče le, da zdaj sam naredim tudi kakšno operativno stvar, kar ni nič narobe, ker te obdrži v stiku z realnostjo. Podobnost pa je, da sta tako Erste Bank (Sparkasse) kot Sava Re (Sava pokojninska) močni finančni instituciji, ki dajeta percepcijo varnosti, če bi se na primer zgodila kakšna stresna situacija, saj je to lažje narediti z enim močnim lastnikom kot s šestimi razpršenimi, pa tudi z lastnikom, ki je iz branže. So si pa te dejavnosti podobne z vidika upravljanja tveganj in likvidnosti ter iskanja donosa. Nekaj podobnosti je tudi v organizaciji skupine. Z vidika sinergij z družbami iz naše skupine bomo v kratkem upravljanje sredstev prenesli na družbo Sava Infond, saj je tam skoncentriranega več tovrstnega znanja kot pri nas. Prenos ključnih funkcij notranje revizije, skladnosti poslovanja, aktuarske funkcije, IT in upravljanja s tveganji pa smo podobno kot druge finančne institucije v regiji že prenesli na matično družbo."
Obiščite spletno stran brez oglasov.
