Petra Zemljič
Nekateri menijo, da nam je življenjska pot določena, še preden se rodimo. Je bilo tako tudi pri vas, vam je bila glasba usojena?
"Zdaj, ko gledam nazaj in vidim, kaj vse se je dogajalo in zgodilo, se mi zdi, da ja. Nisem pa vedno mislil tako. Nisem talentiran glasbenik, nisem niti šolan glasbenik. V glasbo sem šel kar tako, kot bi se lahko odločil v nekem trenutku za nogomet. Iz čiste ničle sem začel. Študiral sem likovno umetnost in se najprej ukvarjal s slikanjem in risanjem, a sem imel prijatelje, ki so bili glasbeniki, in tako me je zelo počasi glasba prevzemala. To ni bila ljubezen na prvi pogled, leta in leta sva se iskala. Ko sem odraščal in se je vse postavljalo na svoje mesto, sem začel resneje jemati tudi glasbo. Razumel sem, da to ni samo dobra zabava, ampak nekaj več. Trudil sem se, učil, postajal bolj odprt, se začel družiti z ljudmi, ki so pametnejši od mene. Potem sem se zaljubil. Vse, kar delam, je glasba. Zame je z vsemi niansami in obrazi ventil za vse, ki ga potrebuješ v življenju."
Od ena do pet
Kdaj ste kupili prvo kitaro?
"Leta 1983. To je bila bas kitara z zlomljenim vratom. Zdaj pa veste, koliko sem takrat vedel o kitarah, da tega nisem videl."
Baje vas sprošča likanje.
"Veliko stvari me sprošča, tudi pomivanje posode. Ampak zato, ker tega ne počnem vsak dan."
Brez katerega inštrumenta ne bi šlo na odru?
"Bobnov."
Kako bi naslikali Maribor?
"Najprej bi uporabil črno-bele barve, potem pa narisal zelen park. Zelenega na Reki nimamo."
Povejte nam kak verz iz vaše pesmi.
"Kasno je za ljubav i odjednom i za mržnjo prekasno."
"Danes ljudje pesmi niti do konca ne poslušajo, že vmes preskočijo na drugo, niso več v tem trenutku tukaj in zdaj"
"Ljudje so površni, ker so tehnologije površne, ne učijo se več, ampak surfajo po internetu"
"Ne bom imel bolj rad svoje ulice, ker sovražim tvojo"
