(INTERVJU) Dr. Andrej Kirbiš: Do ljudi, ki mučijo živali, imamo ničelno toleranco

Posnetke slabega ravnanja z živalmi v klavnici Košaki si je ogledal tudi redni profesor na mariborski in ljubljanski univerzi dr. Andrej Kirbiš, sicer specialist s področja veterinarskega javnega zdravja in varne hrane ter predstojnik Inštituta za varno hrano, krmo in okolje na Veterinarski fakulteti v Ljubljani. Pravi, da ga je videno presenetilo. Delavce morajo zaposlovalci seznaniti s premiki v klavnici, vsi, ki izvajajo zakol, pa morajo opraviti izobraževanje in izpit. Glede na videno pritrjuje ugotovitvam Uprave RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin: šlo je za kršitve zakonodaje s področja dobrobiti in zaščite živali. S Kirbišem smo se pogovarjali o vlogi veterinarjev v klavnicah, dobrobiti živali in humanem omamljanju.

Dolžni raziskati ozadje

Kakšno vlogo ima torej uradni veterinar v klavnici? "Opravi pregled živali pred klanjem, pregleda meso in organe zaklanih živali ter na podlagi tega oceni zdravstveno ustreznost. Torej, ali so meso in organi primerni za prehrano ljudi. Pregled pred klanjem zajema klinični pregled živali in posledično oceno primernosti za klanje, tudi vso spremljajočo dokumentacijo. Pregled po klanju pa zajema natančen pregled trupov in spremljajočih notranjih organov zaklanih živali," odgovarja Kirbiš. Pri omamljanju in zakolu živali, ki ga opravi usposobljeni operater, je prisoten tudi pooblaščenec za dobrobit živali. Dodaja, da imajo uradni veterinarji dovolj pristojnosti za izvajanje uradnega nadzora v klavnici. In kako bi moral ukrepati veterinar, če bi se na organih zaznale podplutbe ali poškodbe? "Dolžan je raziskati ozadje in ustrezno ukrepati. Po mojem vedenju se to tudi izvaja," pojasni Kirbiš.

V klavnici Kmetijske zadruge Rače so nam dejali, da je veterinar prisoten v vseh fazah zakola, na posnetkih košaške klavnice pa slednjega ni videti: "Nikjer ni eksplicitno navedeno, da mora biti prisoten na klavni liniji pri omamljanju in zakolu, vendar ima pristojnosti, da če zazna kakršnekoli nepravilnosti, klanje takoj ustavi. Zakaj se to ni zgodilo v konkretnem primeru, ne morem komentirati, ker ne poznam ozadja dogodkov."

Katere kršitve dobrobiti živali pa sicer najpogosteje zaznajo veterinarji? "Pri klavnih živali je to utrujenost živali po transportu, poškodbe med transportom, neprimerni gospodarski objekti, kjer so živali nastanjene, nepravilna in neprimerna uporaba pomagal za premike živali. Pri premikih živali se sme uporabljati določena sredstva, kot so plastična vesla, ropotulje, zastavice ... V izjemnih primerih se lahko uporabi električni priganjalnik, vendar je dovoljen čas izpostavitve le 1-3 sekunde, in še to le v področju zadnjice oziroma na glutealni regiji. Nikakor pa ni dovoljeno pretepati živali, kar smo lahko videli na posnetku v konkretni klavnici," komentira sogovornik.

Pogosto zlorabljen termin

Dobrobit živali je sicer zelo pomembno področje tako pri hišnih ljubljenčkih kot tudi pri rejnih živalih, izpostavlja Kirbirš. Po njegovi oceni je zakonodaja zelo obširna, hkrati pa zajema in natančno opredeljuje področje, a izboljšave so vedno mogoče. "V kratkem bomo dobili nacionalni center za dobrobit živali Republiki Sloveniji, ki bo imel sedež na Veterinarski fakulteti Univerze v Ljubljani. V tem centru bodo sodelovali različni profili strokovnjakov s področja dobrobiti živali," pravi. Kirbiš, ki je med drugim tudi mednarodno priznan ekspert s področja varne hrane, ocenjuje, da v Evropski uniji ni velikih odstopanj v skrbi za dobrobit živali. Se pa povsod dogajajo kršitve s področja dobrobiti živali, pristojni organi pa opravljajo veliko dela z namenom, da se slednje zmanjšajo. Veterinarji na Veterinarski fakulteti dobijo dovolj informacij in znanja s področja dobrobiti klavnih živali, meni.

Na vprašanje, katere metode omamljanja so najbolj humane, je odgovoril, da idealne metode ni: "Popolno odsotnost tako imenovanega trpljenja je nemogoče zagotoviti. Lahko ga pa ob upoštevanju protokolov pri omamljanju zmanjšamo na minimum. Zakonodaja je na tem področju dovolj natančna." Humana usmrtitev živali oziroma zakol je termin, ki se veliko uporablja, je pa tudi nemalokrat zlorabljen, dodaja. "Pomeni, da se uporabi metoda omamljanja, ki ji sledi izkrvavitev in posledično nastopi smrt, ki je najprimernejša za določeno vrsto klavnih živali. Pri govedu v večini primerov uporabljamo metodo s penetrirnim klinom, pri prašičih je najpogostejša uporaba CO2, nekoliko manj električni tok. Lahko se uporablja tudi penitrirni klin, vendar se ta uporablja največkrat kot rezervna, tako imenovana alternativna metoda omamljanja, ko govorimo o klavnicah. Se pa penetrirni klin uporablja za omamljanje tudi pri zakolih prašičev na domu, tako imenovanih kolinah. Pri drobnici se običajno uporablja električni tok ali penetrirni klin, pri perutnini električni tok, v velikih klavnicah po svetu tudi CO2," razlaga. Če je omamljanje izvedeno pravilno, naj bi bilo trpljenje živali minimalno.

Primerna, če je pravilno izvedena

"Vsaka metoda omamljanja, ki se uporablja pri klanju, je rezultat raziskav, in tudi zato imamo predpisane metode za posamezno živalsko vrsto. Moje mnenje je, da je vsaka metoda, ki je izvedena pravilno in v skladu s standardi, primerna. Poudarjam pa, da mora biti izvedena pravilno. Omamljanje povzroči začasno izgubo zavesti, ki ji sledi takojšen in natančen vbod v krvne žile, omogoči izkrvavitev in posledično smrt živali. Med omamljanjem in takoj po njem kažejo živali tipične vzorce obnašanja in reflekse, ki omogočajo lažji nadzor uspešnosti omamljanja (oglašanje, očesni refleksi, ritmično dihanje). Te vzorce in znake mora operater, ki izvaja omamljanje, prepoznati in ukrepati ob kakršnemkoli odstopanju," razlaga.

Ob dejstvu, da je klanje na posnetkih skritih kamer videti zelo boleče, nas je zanimalo, ali je omamljanje res nujen postopek. "Zakonodaja prepoveduje klanje živali brez predhodnega omamljanja, ki mora biti izvedeno na predpisan in strokoven način. Izjema je le klanje perutnine in kuncev na domu pri rejcu, za lastno uporabo. Izjema je lahko tudi obredni zakol, vendar samo z odobritvijo pristojnega organa, torej UVHVVR," pove Kirbiš. Obstajajo kakšne raziskave, ki dokazujejo stopnjo bolečine "klanja na živo" in "klanja s predhodnim omamljanjem"? "Kot rečeno, je obvezno omamljanje pred zakolom regulirano tako z evropsko kot z nacionalno zakonodajo. Seveda je dolga pot od samih raziskav do uzakonitve postopkov. Nič drugače tudi ni v primeru omamljanja oziroma zakola," odgovarja.

"Do ljudi, ki mučijo živali, imamo že sedaj ničelno toleranco, vendar je težko vse morebitne poskuse preprečiti. Morda bi bilo treba še več ozaveščati in izobraževati delavce," pove in sklene, da bi morali tako nosilci živilske dejavnosti kot tudi veterinarji narediti vse, da se takšne eskalacije, kot smo jih videli v Košakih, ne zgodijo.