(INTERVJU) Liljana Pavlova: Projekt TEŠ smo podprli, ker je bil takrat v skladu z našo energetsko politiko. Danes ne bi izpolnil pogojev za našo podporo

Evropska investicijska banka (EIB) želi imeti kot podnebna banka EU ključno vlogo pri izpolnjevanju podnebnih ambicij EU in okrepiti svojo vlogo svetovnega vodje na področju financiranja podnebnih ukrepov. "Na to vlogo smo se pripravljali leta," pravi podpredsednica EIB Liljana Pavlova. Do leta 2025 namerava za financiranje podnebnih ukrepov nameniti polovico svojih posojil, kar je med 35 in 40 milijardami evrov letno. Do leta 2030 ima v načrtu podpreti za 1000 milijard evrov zelenih naložb po EU in po svetu.

Katere investicije so zdaj za EIB kot podnebno banko EU prednostne, katere investicije bo prenehala financirati?

"Odločili smo se, da bomo konec letošnjega leta prenehali financirati energetske projekte za izrabo fosilnih goriv. Uvedli smo tudi nove standarde za emisijske vrednosti. Na podlagi novega strogega standarda za učinkovitost izpustov smo že prenehali financirati gradnjo elektrarn na premog in lignit. Od leta 2022 bomo dali prednost financiranju naložb v energetsko učinkovitost in tako podpirali nov cilj EU v direktivi o energetski učinkovitosti. Za razogljičenje energetike si bomo prizadevali tudi s podporo tehnologijam z nizkimi ali nič izpusti in tako pripomogli, da bo EU dosegla cilj za povečanje deleža energije iz obnovljivih virov na 32 odstotkov do leta 2030. Prav tako bomo povečali financiranje projektov za decentralizirano proizvodnjo energije, za inovativno shranjevanje energije, projektov s področja e-mobilnosti, več bomo financirali tudi naložb za prilagoditev omrežij, kar je potrebno zaradi povečanja proizvodnje električne energije iz vetra in sonca, pa projektov za izboljšanje čezmejne povezljivosti omrežij."

Katere naložbe so za EIB zdaj prednostne na področju transporta, kjer bo treba v skladu z evropskim zelenim dogovorom tudi zelo znižati izpuste toplogrednih plinov?

"Za to področje ravnokar opravljamo enak pregled podpor, kot smo ga opravili za energetski sektor. Deležniki vključno z organizacijami civilne družbe lahko prek javnega posvetovanja do 29. oktobra posredujejo svoje predloge in mnenja. Kot podnebna banka želimo tudi na področju transporta podpreti zelene naložbe, ki podpirajo podnebne cilje EU. Letu 2020 smo že namenili skoraj dve tretjini posojil na področju transporta za projekte za zagotovitev trajnostnega prometa in mobilnosti. Ker z obstoječimi tehnologijami še ne moremo zagotoviti vsega, kar potrebujemo, bomo nasploh še naprej podpirali podjetja, ki razvijajo nove rešitve za uresničitev podnebnih ukrepov."

Katere projekte, ki so v skladu z evropskim zelenim dogovorom, EIB podpira v Sloveniji?

"Posojil ne ponujamo na podlagi kvot za posamezne države. Odzovemo se na predloge za financiranje dobrih projektov, ki jih dobimo v oceno. Slovenski javni in zasebni sektor lahko kadar koli računata na našo podporo za projekte s področja podnebja, inovacij in digitalizacije. Tudi podjetja in organizacije, ki imajo in razvijajo tovrstne rešitve, pozivam, naj se obrnejo na nas. V Ljubljani imamo pisarno, kjer lahko dobijo informacije. Z veseljem jim bomo zagotovili podporo, ki jo potrebujejo."

Na kakšno podporo lahko računajo?

"Skupina EIB poleg posojil ponuja tudi tehnično podporo in nasvete za pripravo projektov, zagotovimo lahko podporo tudi za projekte, financirane z nepovratnimi sredstvi EU. Evropski investicijski sklad (EIF) ponuja lastniški kapital, jamstva in inovativne finančne rešitve za podjetja."

Lahko navedete kak zgleden primer?

"Ja, to je vsekakor tehnična pomoč za naložbe na področju energetske učinkovitosti in obnovljivih virov energije v stavbah in inovativnega urbanega transporta ELENA, ki smo jo vzpostavili skupaj z Evropsko komisijo. Tako smo pomagali Mestni občini Ljubljana izboljšati energetsko učinkovitost v javnih stavbah. Letos smo se dogovorili, da bomo pomagali skupini občin in javnih organizacij pod vodstvom Mestne občine Kranj pripraviti in razpisati projekte s področja energetske učinkovitosti v vednosti več kot 50 milijonov evrov. Mestna občina Novo mesto pripravlja načrt za izvedbo projektov s področja trajnostnega urbanega transporta v vrednosti več kot 90 milijonov evrov.

Februarja letos je bil potrjen projekt sklada za regionalni razvoj v višini 30 milijonov evrov za financiranje naložb malih in srednjih podjetij s področja kmetijstva, proizvodnje in storitev, pa naložb lokalnih organizacij na področju infrastrukture, energetske učinkovitosti in ekonomije znanja v Sloveniji. Posojila so namenjena financiranju projektov za okrevanje po epidemiji covida-19.

V EIB bi si v Sloveniji želeli tudi več podjetij, ki razvijajo in izvajajo rešitve s področja energetske učinkovitosti, kot je Resalta. Takšna podjetja so namreč ključna za izvedbo podnebnih ukrepov, saj danes večino energije porabimo v mestih.

V Sloveniji nadaljujemo tudi s podporo projektov za digitalni prehod. S 100 milijoni evrov smo podprli projekt Telekoma Slovenije za nadgradnjo omrežja. Skupaj s SID banko in Hrvaško banko za obnovo in razvoj (HBOR) smo julija zagnali pobudo za prenos tehnologij v vrednoti 40 milijonov evrov. Tako bomo pomagali slovenskim in hrvaškim univerzam in znanstvenim inštitutom pri zaščiti patentov, komercializaciji rešitev, ki jih bodo razvili in iznašli. Tako jim bomo pomagali pri prenosu njihovega znanstvenega dela v posle, ki ustvarjajo delovna mesta in prihodke. Računamo, da bo s pomočjo tega regionalnega partnerstva v prihodnjih petih letih prijavljenih 350 patentov in ustanovljenih 100 oddeljenih (spin-off) podjetij. Veliko dela nas čaka tudi na področju pravičnega prehoda."

V okviru sklada za pravični prehod bodo v Zasavju in Šaleški dolini izvajali projekte za izhod iz premoga. V Šaleški dolini je EIB pred leti financirala gradnjo šestega bloka Termoelektrarne Šoštanj (TEŠ 6), ki v Sloveniji velja za zgleden primer, kako se veliki projekti ne izvajajo. Ali to odločitev zdaj obžalujete?

"V EIB smo ponosni, da ves čas podpiramo slovensko gospodarstvo in družbeni razvoj države. Projekt TEŠ smo podprli, ker je bil takrat v skladu z našo energetsko politiko. Danes takšni projekti ne izpolnjujejo več pogojev za našo podporo, ker smo se zavezali k izpolnjevanju pariškega podnebnega dogovora in podnebnih ciljev. To pa ne pomeni, da projekt TEŠ 6 takrat, ko smo ga podprli, ni bil pomemben za slovensko gospodarstvo."

Zdaj obstaja možnost, da bo Slovenija gradila drugi blok jedrske elektrarne (NEK 2). Če bo odločitev o gradnji sprejeta, za ta projekt lahko računa na podporo EIB?

"Jedrska energija v skladu z načrti Evropske komisije do leta 2050 ostaja eden od virov za pridobivanje električne energije, ki bodo zagotovili zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov, sistemskih stroškov in cen električne energije. Glavni cilj EU je seveda zagotoviti varno obratovanje jedrskih elektrarn. Projekti za dograditev jedrskih elektrarn načeloma izpolnjujejo pogoje za podporo EIB, kar pomeni, da morajo biti tehnično, okoljsko, finančno in ekonomsko upravičeni ter pridobiti morajo pozitivno mnenje Evropske komisije v skladu s pogodbo EURATOM. Med pogoji za podporo so, da gre za gradnjo jedrske elektrarne, celotni gorivni cikel, upravljanje odpadkov, varno nadgradnjo, podaljšanje obratovanja, razgradnjo, raziskave in razvoj.

EIB v več kot treh desetletjih ni financirala nobene jedrske elektrarne, trenutno tudi nima v načrtu, da bi katero financirala. Zadnje podpore na področju jedrske energije so bile namenjene izboljšanju varnosti in energetske učinkovitosti obstoječih objektov. Glede NEK 2 bomo lahko podali natančnejša pojasnila, ko bomo imeli na mizi predlog projekta."

Z EIB so precej nezadovoljni v organizacijah civilne družbe. Junija jih je 24, med njimi je tudi slovenski Focus, ministrom za finance kot guvernerjem EIB poslalo pismo s priporočili, kako usmeriti banko na trajnostno pot. Kako odgovarjate na njihova priporočila?

"V EIB vidimo nevladne organizacije kot cenjene zaveznike pri zagotavljanju najboljših rešitev za Evropo. Njihov prispevek je bil ključen pri pripravi sodobne s podnebnimi cilji usklajene energetske politike. Zdaj posodabljamo politiko za podporo transportnim projektom. Pismo, ki ga omenjate, je dobrodošel prispevek k širši razpravi o vprašanjih, ki so pomembna za vse nas. Na javno posvetovanje o predlogih skupine EIB za prenovo okoljske in družbene politike ter okoljskih in družbenih standardov smo med 3. junijem in 6. avgustom prejeli mnenja in predloge številnih nevladnih organizacij in drugih deležnikov. O politiki transparentnosti so deležniki, med katerimi so tudi nevladne organizacije, lahko posredovali svoje predloge v okviru javne razprave med 21. decembrom lani in 12. marcem letos.

Prepričana sem, da je EIB glede na standarde in prakse, ki jih uporabljamo, na pravi poti. Najnovejše pobude, ki so nova energetska politika z ukinjanjem financiranja projektov za izrabo fosilnih goriv, načrt za podnebno banko, posvetovanje o družbenih in okoljskih standardih, pregled politike financiranja projektov s področja transporta, so dokaz, kako daleč smo na EIB pripravljeni iti pri financiranju okoljskih projektov in kako odprti smo za sodelovanje deležnikov. Prepričana sem tudi, da bodo spremenjena politika in standardi skupine EIB na področju okoljske in socialne politike odražali zavezo za podporo evropskega zelenega dogovora."