(INTERVJU) ''Ne vidim razlogov, da bi Podravje zaspalo, upajmo, da mu bo pri ponovnem prebujanju z ustreznimi ukrepi asistirala tudi država''

Kako koronavirus vpliva na poslovanje Zavarovalnice Sava? Oblikovali ste skupine za krizno upravljanje, pogodbe sklepate na daljavo, pospešila se je digitalizacija ...

"Z današnjega zornega kota lahko rečem, da smo se iz prvega vala, ko smo, če se izrazim športno, odigrali vrhunsko, veliko naučili. Pravzaprav smo se marca v enem samem vikendu tehnološko preselili domov in že v ponedeljek delovali v glavnem od doma. Čeprav smo pripravljali tehnološke novosti, nas je kriza prisilila, da smo jih vpeljali hitreje, kot je bilo načrtovano. Lahko rečem, da smo v primerjavi s konkurenco strankam omogočili bolj preproste in učinkovite rešitve na daljavo. Na večini zavarovalniških produktov smo delovali normalno z izjemo življenjskih zavarovanj, pri katerih je potreben pogovor s strankami v živo. Tudi država je reagirala hitro in podaljšala veljavnost prometnih dovoljenj. Ne morem reči, da se vse to ni poznalo na manj pobranih zavarovalnih premijah, ki smo jih v kasnejših mesecih po epidemiji skušali nadoknaditi, vendar smo se kljub temu morali odločiti za rebalans naših finančnih načrtov. Še posebej zato, ker bodo posledice na zavarovalništvo dolgoročne. Napoveduje se nižji BDP, nekatere panoge, kot sta turizem in letalstvo, so ohromljene."

Če se ozremo na preteklo leto, ko ste dobiček zvišali za tretjino na preko 30 milijonov evrov, letos ta gotovo ne bo še višji.

"Mi še vedno verjamemo, da bomo rebalansirani dobiček dosegli, po optimističnem scenariju bi lahko bil še za odtenek višji, ker bodo učinki koronavirusa na letošnje poslovanje manjši kot v prihodnje, tako da bo za leta, ki prihajajo, težko govoriti o rekordnih številkah."

Glede na ponovne omejitve mobilnosti morda razmišljate o nižjih zavarovalnih premijah?

"O tem ne razmišljamo in tudi nikoli nismo, saj izplačujemo škode in zagotavljamo kritja v podobnih deležih kot pretekla leta, ob zadnjih požarih so škode celo višje. Ob tem so naše premije zelo konkurenčne, poslovni subjekti so normalno mobilni, tako da naše projekcije kažejo, da ne bo nič manj škodnih dogodkov. Na strani življenjskih zavarovanj je zavoljo izgube služb in čakanja na delo več odkupov polic, tako da ne vidimo potrebe po spreminjanju premij."

Glede na to, da je covid-19 znano tveganje, ga verjetno ni smiselno vključevati v zdravstvena zavarovanja, čeprav nekatere zavarovalnice to počnejo?

"Vsi razmišljamo, kako covid vključiti v zavarovanja, nekatere to tudi poskušajo, a za zdaj prevladuje mnenje, da to na daljši rok ne bo potrebno, ker se pričakuje učinkovito cepivo. Če ga ne bo, bo treba razmišljati tudi v tej smeri, a za zdaj ne bi dražili premij zaradi kritja posledic covida-19."

Pretekli teden je bil sprejet peti sveženj protikoronskih ukrepov. Finančni sektor z zavarovalništvom je izvzet iz državnih koronapomoči. Upravičeno ali ne?

"Menim, da ni nobenega sektorja v gospodarstvu, ki ob tej krizi ni prizadet, še posebej turizem in gostinstvo, letalstvo, prodajalci avtomobilov, a dejstvo je, da smo bili prizadeti tudi v finančnem sektorju. Ne morem ocenjevati, kdo je bil bolj, čeprav smo se borili z dokazovanjem, da ni nobene potrebe za izvzetje zavarovalništva in bančništva. Odločitev smo sprejeli in se po najboljših močeh trudimo čim bolje poslovati."

Torej niste poslali dela zaposlenih na čakanje na delo doma?

"Ob prvem valu, predvsem ob zaprtju poslovalnic, smo del zaposlenih imeli v tej obliki, še več jih je delalo od doma. Glede na to, da se drugi val stopnjuje, ta trenutek dela od doma okoli dve tretjini zaposlenih. Če se bo situacija še bolj zaostrila in bodo posledično posli upadli, pa bomo primorani ponovno del zaposlenih poslati na tako imenovano čakanje na delo doma."

Razmišljate po integraciji hrvaških zavarovalnic Ergo o nadaljnji širitvi poslovanja ali pa se boste posvečali utrjevanju tržnih deležev in zavarovalnih portfeljev?

"Naša ambicija na hrvaškem trgu je povečevanje tržnega deleža, saj želimo rasti, tudi s kakšnim novim prevzemom. Žal nas je covid pri tem upočasnil, a naš cilj na Hrvaškem je zelo jasen, vzpostaviti temelje bodoče velike zavarovalnice. Ob tem nas zanima zdrava dolgoročna rast s prečiščenimi portfelji, konkurenčnimi, a ne dumpinškimi premijami, vse to pa bo rezultiralo v večjih tržnih deležih."

Finančna in poštna ponudba krčita mrežo izven večjih mest, zapirata poslovalnice, umikata bankomate. Bo temu umiku sledilo tudi zavarovalništvo?

"Kar se tiče nas, ne. Naša dolgoletna želja je, da bi bili naši zastopniki, če karikiram, v vsaki slovenski ulici. To udejanjamo in ne razmišljamo o kakršnemkoli krčenju poslovne mreže, nasprotno, zavarovalništvo je drugačna panoga, saj tam stranka potrebuje banko, v zavarovalništvu mi obiskujemo stranke. Zato bomo tudi v digitalnem smislu iskali rešitve, da bo naša dostopnost hitrejša in lažja."

Omenili ste povečevanje škod od požarov, neurij s točo, poplav. Kako obvladujete povečana izplačila škod?

"Škode izplačujemo v skladu s cenitvami. Zaradi podnebnih sprememb, ko je letno več velikih škodnih dogodkov kot v preteklih letih, ko sta bila največ dva, moramo te dodatno pozavarovati. Na trgu smo poiskali ustrezna pozavarovalna kritja in jih vključili v naše portfelje. Za zdaj smo še na varni strani, če se bodo podnebne spremembe stopnjevale in posledično tveganja zviševala, bomo morali morebitne škode dodatno pozavarovati."

Konec leta 2019 ste zaposlovali 1420 ljudi, 151 več zaradi pripojitev hrvaških zavarovalnic. Kakšna bo kadrovska dinamika v prihodnje in kakšne kadre zaposlujete?

"Ves čas iščemo strokovni kader na področju aktuarstva, informacijskih tehnologij. V naši regiji je tega kadra premalo, zato ga iščemo tudi iz drugih delov Slovenije, kar nam zvišuje stroške dela. Ne načrtujemo bistvenih sprememb pri številu zaposlenih. Res je, da se kadrovsko optimiramo, a to počnemo na mehak način, tako da vselej ne nadomeščamo upokojenih sodelavcev. Morda nas bo v prihodnje nekoliko manj, a ob tem ni zgodbe o načrtnem zmanjševanju ali celo odpuščanju zaposlenih."

Bo koronačas morda prestavil načrtovano selitev v novo poslovno stavbo, ki bo zrasla na Taboru?

"Pravzaprav ne, morda se bo le malo zamaknilo vse skupaj. Pričakujemo gradbeno dovoljenje, prvo lopato smo nameravali zasaditi konec oktobra, a jo bomo predvidoma decembra letos. Še zmeraj pa velja, da se selimo na Tabor v prvi polovici leta 2022."

Da se Podravje prebuja, ste dejali v enem od prejšnjih izborov najboljših podjetij Podravja. Kakšna je njegova krvna slika ta čas?

"Ocenjujem, da je gospodarstvo regije po prvem valu reagiralo dobro in večina podjetij se je tej situaciji prilagodila. Določene panoge so ob tem zelo prizadete, zato upam, da bo država našla primerne oblike pomoči. Luč na koncu tunela vidim v veliko manjših izredno dobrih perspektivnih in razvojnih podjetjih. Dolgo sem že v Mariboru in poznam veliko ljudi in vedno znova sem presenečen, ko naletim na eno od takih podjetij. Govorim o podjetjih, ki so vrhunsko tehnološko razvita in vodena ter delajo več kot 90-odstotno za tuje trge. Nevarne čeri pa prežijo nad turistično panogo in nekaterimi storitvenimi ter tudi bankami, ki se bodo posledično soočile z reševanjem teh podjetij in s slabimi posojili. Tudi nekatera proizvodna podjetja bodo morala najti nove trge. Nadaljnji razvoj Podravja pa bo seveda odvisen od dinamike pokoronskega okrevanja, postopnega odpiranja trgov. Ne vidim razlogov, da bi Podravje zaspalo, upajmo, da mu bo pri ponovnem prebujanju z ustreznimi ukrepi asistirala tudi država."

Ena od takih učinkovitih pomoči so turistični boni. Vi ste ga že izkoristili?

"Sem, na slovenskem morju, boni pa so dobra rešitve tako za državljane kakor tudi za turistične ponudnike."

Zavarovalnica Sava je še naprej dejaven podpornik športa v regiji in širše. Prodor na hrvaški trg gradite tudi skozi NK Rijeka. Kaj, če se v enem od evropskih tekmovanj pomeri s prav tako z "vašim" NK Maribor?

"Zmagala bo Sava."