(INTERVJU) Otto Scheiflinger: Prvi primer pomoči pri samomoru jih je pretresel

Otto Scheiflinger je ustanovitelj in lastnik družinskega podjetja Wie daham ... (Kot doma ..., op. a), ki je v treh desetletjih postavil verigo domov za starejše v Avstriji. O izzivih panoge nege in oskrbe pri sosedih, kjer se po zakonodajni spremembi od lani soočajo tudi s prvimi primeri pomoči pri samomoru, kar za institucijo ni enostavno.

Kako se je začela vaša zgodba, da ste prišli do verige centrov za oskrbo in nego starejših?

"Vse se je začelo s tem, da sem dolga leta delal v organu javne uprave in kot vodja oddelka socialnega sektorja v Feldkirchnu (Trg na Koroškem, op. a.), pridobil vpogled v zelo nizek standard takratnih domov za starejše. To je bilo v 80. letih prejšnjega stoletja. Ko sem se sam odločil posvetiti področju nege, sem si želel ustvariti ustanove, kjer me ne bi skrbelo, če bi tam pustil svoje starše. Naš prvi dom, generacijski park Welzenegg v Celovcu, sem tako odprl leta 1993, od takrat pa smo se neprekinjeno razvijali, tako da imamo trenutno enajst negovalnih ustanov v treh avstrijskih zveznih deželah."

Ste tudi po osnovni izobrazbi iz nege ali zdravstva?

"Ne, saj sem študiral pravo, je pa moja žena diplomirana medicinska sestra. Danes smo neodvisno in samostojno družinsko podjetje, ki ni odvisno od kooperacij ali deležev drugih podjetij. To nam omogoča prožnost in neodvisnost pri uresničevanju lastne vizije - in lepo je videti, kako že naslednja generacija prevzema odgovornosti in se aktivno vključuje (ob pogovoru je bila v timu sodelavk prisotna tudi hčerka Jasmin Scheiflinger, ki je študirala tudi v Londonu, op. a.). Hvaležen in srečen sem, da bo podjetje tudi v prihodnosti ostalo v rokah družine, in upam, da bodo nekoč tudi moji vnuki del te uspešne zgodbe."

Torej lahko v Avstriji s to dejavnostjo začneš iz nič?

"Načeloma ja, sam pa sem imel prednost, da sem v socialnem sektorju videl trenutno situacijo in predvsem potrebe. Seveda sem moral opraviti uradni izpit za vodenje, ker pa je žena kot medicinska sestra imela strokovno kompetenco, smo lahko začeli."

Iz dežele Koroške ste se razširili na Štajersko in na Dunaj. Koliko oskrbovancev in zaposlenih imate danes?

"Trenutno upravljamo enajst domov za starejše in oskrbovalnih centrov v teh treh deželah, kjer skupaj negujemo in oskrbujemo 1250 ljudi. Z ljubeznijo in empatijo zanje skrbi 950 zaposlenih, pri čemer je največ, 60 odstotkov zaposlenih na področju nege, torej pomočnikov negovalcev ali negovalcev, sledi 30 odstotkov diplomiranih medicinskih sester, kar ustreza predpisom glede stroke, deset odstotkov pa je drugega pomočniškega osebja, ki delajo v kuhinji, čiščenju, tehničnih storitvah, upravi. S takim številom zaposlenih smo ponosni, da smo pomemben delodajalec v regiji in da tako prispevamo k družbi."

Kje je vaš največji center?

"V zvezni deželi Dunaj jih imamo pet, naš največji je Dunaj Brigittenau z 205 posteljami, drugi Dunaj Simmering s 170 posteljami, tretji po velikosti pa je že celovški Welzenegg s 160 posteljami. Tri pa imamo tudi na Štajerskem – v Judenburg-Murdorfu in Zeltwegu."

Prebivalstvo se vse bolj stara, kakšne so vaše storitve – klasične kot drugod po svetu - in kaj je vaša najbolj znana storitev? Kakšni so trendi v panogi poleg staranja prebivalstva?

"Naša filozofija je zagotavljati oskrbo in nego na najvišji ravni, starejšim nudimo ljubeč dom, ki jim zagotavlja občutek varnosti in udobja. Uživajo prijetno bivalno atmosfero ter raznoliko animacijsko in prostočasno ponudbo. V prihodnosti pa bo zaradi demografskega razvoja vse bolj pomembna oskrba oseb z demenco. To je že zdaj ena naših ključnih kompetenc, kjer imamo odličen ugled po vsej Avstriji."

S čim ste si na področju demence to ustvarili?

"Da bi jim zagotovili ljubeče okolje in se jim še posebej posvetili, smo vzpostavili lastne skupine za demenco, strokovno jim rečemo "memory groups", ki jih vodimo po najnovejših spoznanjih znanosti. Strokovnjaki so posebej usposobljeni in varovancem z empatično, nežno pozornostjo zagotavljajo varnost in spoštovanje ter jim dajejo orientacijo v vsakdanjem življenju. Nudimo tudi druge socialne storitve, kot so mobilna hrana, oskrbovana stanovanja, 'lahko' nego in dnevne centre za starejše."

Kakšna gibanja opažate prav pri demenci, ki jo izpostavljate?

"V letu 1993, ko smo začeli, smo imeli 30 odstotkov ljudi, obolelih za demenco, bolezen še ni bila tako poznana, danes je od 70 do 80 odstotkov oskrbovancev diagnosticiranih tako. Res pa je, da so takrat prihajali v domove mlajši ljudje, stari okoli 75 let, zdaj je starost ljudi, ki prihajajo v dom, tudi 90 let - in tudi zato je med njimi več dementnih. Povprečna starost naših oskrbovancev je 84 let."

Bo uporaba novih tehnologij, kjer je v ospredju bolj raba nenehnih kratkih sporočil kot poglobljeno dolgo pomnjenje, vplivala na trende?

"V osnovi so ljudje, ki prihajajo danes, starejši. Težko bi rekel, kaj bo, ker tudi starejši, če danes uporabljajo tehnologije, morajo pri tem misliti. To bodo pokazale raziskave in nadaljnji razvoj dogodkov."

Znano je, da ima panoga težave s kadri - ne le v Avstriji, tudi v Sloveniji. Kako to čutite vi?

"Da, pomanjkanje strokovnega osebja je velika tema v panogi. Zaradi naraščajočega števila starejših ljudi so potrebe vedno večje, števila mladih, ki bi želeli vstopiti v te poklice, pa pada. To otežuje zapolnitev prostih delovnih mest, pandemija covida-19 pa je stanje še poslabšala, pa tudi povečanje upokojevanja prizadene oskrbovalno panogo. Vendar moram reči, da imamo v primerjavi z mnogimi drugimi ponudniki oskrbe srečo, da imamo manjšo fluktuacijo, kar pripisujem temu, da naši zaposleni cenijo pozitivno delovno vzdušje in srčnost našega tima. Svojim zaposlenim nudimo veliko ugodnosti, ki izboljšujejo delovne pogoje in ravnovesje med delom in zasebnim življenjem, kot na primer prilagodljivo oblikovanje urnikov, spodbujanje zdravja na delovnem mestu, redna izobraževanja. Prepričan sem, da to pomaga, da se počutijo dobro in radi delajo pri nas. Ponosni smo na ekipo zaposlenih iz različnih kultur, ki vsi prispevajo k poslanstvu podjetja."

V Sloveniji je situacija, da veliko ljudi čaka na posteljo v domovih za starejše, kjer imajo proste postelje, ampak jih tudi zaradi pomanjkanja negovalcev ne morejo sprejeti. Je tudi pri vas tako in kaj bi svetovali tem domovom, kaj bi storili kot direktor, če bi bili na njihovem mestu?

"Moj nasvet drugim centrom za oskrbo bi bil, da se osredotočijo na pridobivanje in ohranjanje kvalificiranih negovalcev, pri tem so ustrezno plačilo in prijetno delovno okolje odločilnega pomena. Sodelovanje s šolami in izobraževalnimi ustanovami lahko tudi prispeva k spodbujanju mladih za delo v negovalni panogi. Pomembno je razumeti potrebe in izzive tima, pri nas skupaj stalno iščemo rešitve za izboljšanje oskrbe in polno izkoriščanje kapacitet."

Imate glede na bližino Štajerske in Koroške tudi kaj zaposlenih iz Slovenije?

"Imamo, da, dvanajst zaposlenih iz Slovenije trenutno dela pri nas. Slovenski negovalci so zelo dobrodošli, slovensko izobraževanje v negi ima zelo visok standard. Izobrazba je priznana in delo se lahko začne hitro. Ob podpori pri priznavanju kvalifikacij zagotavljamo tudi namestitev za prvo obdobje - želimo, da se dobro počutijo in da se lahko brez skrbi osredotočijo na novo delovno mesto. Znanje jezika je nujno, ampak pomagamo tudi pri jezikovnih izzivih. Postopek prijave je preprost, pomagamo pri vseh postopkih, kot so prijava pri pristojni občinski upravi in podobno. Vemo, da lahko integracija v novo državo in premagovanje birokratskih ovir predstavlja izziv, zato jim pri tem stojimo ob strani."

Kaj pa plača, mnoge pritegne plača - kakšne so plače negovalcev ali medicinskih sester?

"Po kolektivni pogodbi. Negovalec začetnik prejme 2603 evre bruto, medicinska sestra 3240 evrov bruto. Plača za pomočnika pri oskrbi v koroški regiji je na primer v petem letu dela 36.079 evrov bruto letno, diplomirana medicinska sestra ali zdravstveni tehnik zaslužita bruto letno plačo 46.800 evrov v sedmem letu dela. Kot delodajalec upoštevamo kolektivno pogodbo za socialne dejavnosti in zagotavljamo zakonsko določen delovni čas 37 ur na teden ter dopust, pri čemer obstajata 13. in 14. plača, tedenski počitek, to je dodatni dopust od 43. leta starosti naprej, letos tudi negovalni bonus, ki ga prejemajo negovalci in medicinske sestre poleg plače."

V Sloveniji in tudi v Avstriji v nekaterih podjetjih, pa ne le v vaši panogi, finančno spodbujajo sodelavce, ki priporočijo ali pripeljejo novega zaposlenega. Kako je s tem pri vas?

"Tudi pri nas, višina nagrade pa se razlikuje glede na stopnjo zaposlitve in se izplača po končanem preizkusnem enomesečnem obdobju novega zaposlenega. Premija za to znaša 500 evrov neto. Gre za win-win situacijo. Tudi če nam kdo od zunaj priporoči koga, ki potem ostane, ga nagradimo s premijo."

Zaposlujete tudi zdravnike, psihologe?

"Tesno sodelujemo z zunanjimi kvalificiranimi strokovnjaki, kot so psihologi, fizioterapevti, zdravniki, duhovniki, da zagotovimo najboljšo možno oskrbo. Celostna oskrba je potrebna za spodbujanje in nenehno izboljševanje dobrega počutja ljudi. Del tega je obsežen program aktivnosti, od zvočne masaže do spominskih vaj, terapij s hišnimi ljubljenčki, zajčki, psi, konji, osli ... Pripravljamo tudi glasbene koncerte s klasično glasbo v sodelovanju z univerzo, prejšnji teden je prišel klovn, skupaj praznujemo rojstne dneve, praznike, gremo na izlete ... Res veliko pozornost dajemo programu. Izkoristimo bližino Vrbskega jezera in vožnjo z ladjo, ogledamo si vrtnarije, nogometna stadiona ob Vrbskem jezeru in Ernst Happel na Dunaju, hokejsko tekmo KAC v Celovcu, šli smo na morje ali Gardsko jezero ... Tudi kulinarika je pri nas pomembna in velik poudarek dajemo uživanju v raznoliki in zdravi prehrani. Nudimo tudi storitve, kot so frizerstvo, manikira in pedikura s pomočjo zunanjih ponudnikov ter modne revije, da se naši stanovalci lahko tudi v centrih oblečejo v novo modo."

Z bolj zdravim življenjskim slogom ljudi in razvojem medicine se podaljšuje pričakovana življenjska doba, dela v panogi torej ne bo zmanjkalo ...

"Zagotovo čutimo vpliv demografskih sprememb. Ob naraščajoči pričakovani življenjski dobi se povpraševanje po negi in oskrbi res nenehno povečuje, pri tem je naša odgovornost, da zadostimo potrebam stanovalcev in zagotovimo optimalno kakovost življenja, da celovito ponudbo prilagajamo tudi individualnim potrebam in tako naprej. Rekel bi, da uspešno obvladovanje teh izzivov stoji in pade s timom. Motiviranost, strokovna usposobljenost in nenehno izobraževanje so ključni, zato menim, da je prav ekipa najpomembnejši element za uspeh."

Koliko stane osnovna oskrba v vašem domu?

"Oskrbovanci morajo mesečno plačati lastni delež, ki je odvisen od višine pokojnine, ostalo doplača država, se pa stroški bivanja razlikujejo glede na stopnjo oskrbe. Oskrba srednjega ranga stane okoli 2400 evrov, temu pa je treba prišteti še morebitni varstveni dodatek glede na negovalno stopnjo, ki so določene po sedmih stopnjah od 175 do 1879 evrov. Recimo oskrba stanovalca, ki potrebuje negovalno stopnjo 4, stane 3000 evrov in deset odstotkov davka, skupaj 3300 evrov."

Koliko stane na primer oskrba oskrbovanca z demenco?

"Za demenco je stopnja nege najmanj 5, kar pomeni doplačilo 1024 evrov. Je pa tako, da je v Avstriji zaradi odličnega socialnega sistema nega dostopna vsakemu človeku, saj 80 odstotkov oskrbovancem odtegnejo od pokojnine, preostalih 20 doplača država. Če preideš s potrebne stopnje ravni oskrbe, na primer s 4 na 6, to pokrije država. S 1. januarjem pa se je varstveni dodatek v Avstriji povišal za 5,8 odstotka. So pa sistemi tudi po deželah nekoliko različni."

Kolikšni so vaši prihodki?

"Skupaj imamo okoli 80 milijonov prometa. Skušamo ujeti indeks stroškov in cen. Tudi povečani stroški energije in inflacije za nas predstavljajo izziv, pogovarjamo se z deželnimi vladami, kako učinke zmanjšati."

Kje vam recimo deželne politike bolj prisluhnejo - na Dunaju, Štajerskem ali na Koroškem?

"Soočamo se z različnimi pristopi k oskrbi in upravljanju, vendar pa ugotavljamo, da je v vseh deželah prisotna prednostna skrb za kakovostno oskrbo. Glede politične podpore je težko reči, katera regija nas bolj posluša. Vsekakor se trudimo, da ohranjamo tesen stik z odgovornimi političnimi odločevalci na regionalni in nacionalni ravni ter jim posredujemo naše izkušnje in poglede iz prve roke.

Bi pa zelo pozdravil, če bi po vsej Avstriji uvedli enoten sistem. Tak sistem bi zagotovil, da bi vsi starejši ljudje, ne glede na njihovo prebivališče, prejeli enako kakovostno oskrbo. Če bi delovali v enotnem okvirju, bi zdravstvene ustanove tudi lažje načrtovale in optimizirale svoje operativne postopke."

V kateri smeri vidite razvoj oskrbe v Avstriji?

"Pomen oskrbovalnih ustanov bo še naprej naraščal. Novi koncepti bodo temeljili na stanovanjih brez ovir, skupnih stanovanjih in oskrbovanem bivanju, kjer bodo ljudje lahko po potrebi uporabljali storitve. Ta prilagojena oblika oskrbe bo vedno pomembnejša tudi zato, ker primanjkuje kadra.

Še en pomemben vidik pa bo trajnost pri ravnanju z viri. Oskrbovalne ustanove se bodo v prihodnosti morale osredotočiti na varčevanje, da bi dosegli tako ekološke kot ekonomske koristi. Uporaba inteligentnih sistemov za ogrevanje in osvetljevanje lahko zmanjša porabo energije in s tem zniža stroške, tudi povečana uporaba obnovljivih virov energije, kot so fotovoltaični sistemi, lahko prav tako pomaga zmanjšati izpuste CO2 in tako prispeva k trajnosti. Mi še preučujemo, kam v naše objekte bi se splačalo investirati. V Celovcu na primer pravkar preučujemo sistem ogrevanja. Te stvari investiramo sami.

Še en trend bo digitalizacija. Tehnični napredek, kot so sistemi za zaznavanje padcev, inteligentna robotika in sistemi za obveščanje, bodo spodbujali ohranjanje avtonomije starejših na eni strani in poenostavljali delo za zaposlene na drugi strani - kar pomeni predvsem izboljšanje organizacije dela in podporo pri rutinskih nalogah."

Kako si lahko z digitalizacijo pomagate pri oskrbovancih z demenco?

"Imamo senzorje na pohodnih površinah, da dobimo informacijo, če oskrbovanec kamorkoli odide, ali zapestnice s signalom, da se ne izgubijo."

Kako močne so medčloveške vezi s sorodniki, verjetno vidite marsikaj?

"Vsa leta jih vabimo k aktivnostim, imamo tesne stike, gre pa za različne zgodbe ljudi, skušamo jih vključiti v življenje, da oskrbovanci niso prepuščeni le sami sebi in nam."

Zelo občutljiva tema pa je tudi evtanazija. V Avstriji je po dolgih razpravah dovoljena pomoč pri samomoru trajno hudo in neozdravljivo bolnim. Kako ste se soočili s tem izzivom?

"V Avstriji od 1. januarja 2022 velja zakonska ureditev, po kateri lahko težko ali neozdravljivo bolni polnoletni posamezniki zaprosijo za ustrezno oporoko z željo za pomoč pri samomoru, ki mora biti overjena pri notarju. Zadoščeno mora biti več pogojem. Ta ureditev postavlja zaposlene pred velike izzive, saj morajo spoštovati željo po pomoči pri samomoru, hkrati pa so dolžni ščititi življenja oskrbovancev.

Imeli smo moškega na Štajerskem, ki je želel umreti. Zadnja leta je večkrat to poskušal in bil potem najden. Po novi zakonodaji pa je lahko to željo uresničil. Njegova sestra je odšla v lekarno po pripravek, ki ga je imel nato v sobi pripravljenega, da ga lahko zaužije, ko se bo tako odločil. Nihče ni vedel, kdaj bo to - in naposled je to storil. Umrl je pred mesecem dni. Bilo je zelo težko za naše zaposlene, saj imajo dobre odnose z oskrbovanci, zanje je bilo to res psihično in duševno naporno. To je bil naš prvi primer. Ta tema je sporna, vendar moramo zakone tudi na tem področju spoštovati."

Končajmo bolj optimistično. Kakšni bodo letos vaši naslednji pomembni koraki?

"Še naprej delati dobro in uresničevati vizijo, da smo vsi skupaj velika družina."