Vanessa Čokl
V ločenih mnenjih k v ponedeljek obelodanjeni odločbi ustavnega sodišča o zakonu o tujcih - sporni člen o (ne)zaščiti prosilcev za azil v izrednih migrantskih razmerah je padel z osmimi glasovi ustavnih sodnikov proti enemu (Jaklič) - je ustavni sodnik ddr. Klemen Jaklič šel nad ustavnega sodnika dr. Mateja Accetta, češ da je sodnike večkrat zavajal, da ni razloga, da se izloči iz zadev, ki so zvezane s stranko SMC. V ozadju je tudi v javnost prispela Accettova elektronska korespondenca iz časa pred predzadnjimi parlamentarnimi volitvami, ki jih je potem dobil (ustavni pravnik) dr. Miro Cerar. Sodnik Jaklič prav tako navaja, da je bil pri zakonu o tujcih (najprej so bili vsi sodniki za padec spornega člena) pod pritiskom, kako da je treba odločiti. Navaja celo, da se ni prvič zgodilo, da je bil na ustavnem sodišču pod težo pritiska, kako naj odloči, da bo rezultatsko in s tem tudi vsebinsko "pravilno". V torek se je odzval dr. Accetto. Da so očitki na njegov račun brez primere v mednarodni praksi najvišjih sodišč "tako glede vsebine neutemeljenih očitkov kot tudi tona in ostrine". V vsem skupaj vidi grob napad nase in svojo sodniško integriteto, "ki pa ni samo neutemeljen, ampak za povrh v luči obeh relevantnih odločitev sodišča še protisloven", ker je v obeh zadevah (drugi tir, zakon o tujcih, op. p.) glasoval na način, ki "nikakor ni bil v prid interesom stranke SMC in njenega tedanjega voditelja".
Več kot dovolj razlogov za nekaj nujnih vprašanj predsedniku ustavnega sodišča, ustavnemu sodniku dr. Rajku Knezu.
Gospod predsednik, ustavnih sodnikov vas je še devet? Po sporu med sodnikoma Jakličem in Accettom, kar je postalo javno skozi ločena mnenja v odločbi o zakonu o tujcih.
"Seveda."
Kaj se je torej primerilo? Ločeno mnenje ddr. Klemna Jakliča je šlo čez običajno?
"Ločena mnenja so namenjena predstavitvi argumentov, ki jih ustavni sodniki izrazijo ob obravnavanju in odločanju o zadevi, argumentov, ki so narekovali odločitev. Naš poslovnik in zakon o ustavnem sodišču pa nista pisana za primere, ko sodnik preseže meje običajnega. Vsi sodniki imamo možnost v treh dneh dati pripombe na ločeno mnenje, nakar so še trije dnevi za odgovore na te pripombe. To so naše pravice iz poslovnika. Tudi če je mnenje do drugih sodnikov nespoštljivo, nimamo drugih možnosti kot pripombe. Drugega vzvoda nimamo. Tudi jaz ne, kot predsednik. Ločena mnenja so avtorsko delo ustavnega sodnika in s tem prevzame odgovornost za tisto, kar je napisal. Sam se predstavi javnosti."
Sodniku Accettu se očita bližina SMC. Da bi se zato moral izločati iz zadev, ki imajo zvezo s to stranko. Stališče vseh ustavnih sodnikov brez Jakliča pa je, da izločitvenih razlogov sploh ni. In da očitki na njegov račun letijo v čas pred SMC?
"Res ta del ni iz obdobja stranke SMC. Stranke še ni bilo. A tudi če bi bila, politična in strokovna aktivnost sodnika pred nastopom funkcije ni razlog za izločitev. Celo sodelovanje pri sprejemanju zakona izrecno ni izločitveni razlog po zakonu."
Tudi politiki so bili ustavni sodniki, pa nič!
Stranke v postopku smejo zahtevati izločitev in sodnik sam predlagati, če misli, da so razlogi, da ne odloča? Tu pa je razloge za izločitev videl drug sodnik, dr. Jaklič.
"Tako je. Sodnik se sam ne more izločiti. Lahko da predlog, o katerem odločamo vsi sodniki. Sodnik Accetto nam je podrobno pojasnjeval, v kakšnem razmerju je bil z dr. Mirom Cerarjem, ko še ni bilo stranke. Pred ustanovitvijo stranke je obstajala razpravljalna skupina, iz katere izhaja ta korespondenca. Takrat je v njej razpravljal. V obdobju pred ustanovitvijo stranke je bil
"Diskreditacija in javni linč, ki se dogajata, nista upravičena"
Plujemo med čermi, ampak to je normalno
Kaj zdaj?
"Naloga predsednika je, da zagotovim karseda homogeno delovanje sodišča. Nesoglasja med sodniki občasno obstajajo, to je realnost, in jih je treba znati preseči. Da se čim prej umirimo in delamo normalno naprej. Tudi seje tečejo dalje."
Ste oba sodnika kaj poklicali k sebi, ste kaj razčiščevali?
"Ko so nastala ločena mnenja, ki so zdaj objavljena, in je bil čas za pripombe, smo se ustavni sodniki sestali. Poskušali smo doseči dogovor, da zavarujemo ugled ustavnega sodišča, da se vsa nesoglasja, razlike v dojemanju okoliščin, rešijo na sodišču in zunaj primera zakona o tujcih. Nisem bil uspešen. Pogovarjal sem se z obema sodnikoma. Ta primer nas je razdelil."
Kako naprej?
"Sem optimističen. Plujemo med čermi, ampak to je normalno, praktično vsaka zadeva povzroči strokovni nemir. Občasno so napeta vzdušja, pa smo jih lahko relativno hitro prešli. To je del procesa zorenja te sestave. Trudil se bom vzpostaviti za procese odločanja dovolj stimulativno okolje."
Tudi to, da je bil več kot enkrat pod pritiskom, da 'rezultatsko' odloči, očita sodnik Jaklič. Češ, najprej se preštejmo, potem (prav) odločimo. Zavržno, če bi bilo res.
"To odločno zavračam. Raje nisem niti sodnik niti predsednik sodišča, ki bi se vnaprej preštevalo. Tudi pri zakonu o tujcih nisem videl nobenega interesnega odločanja. Zame je to žaljivo. Težko sprejmem, da bi dopuščal ali celo vnaprej štel, kakšne bodo odločitve. Sploh nimam besed! Zanima me samo sporočiti resnico in ta resnica je, da smo sodniki o izločitvi sodnika Accetta na predlog stranke (Vilija Kovačiča, op. p.) večkrat odločali, pa ga nismo nikoli izločili. Nismo videli izločitvenih razlogov. Večina ni bila mnenja, da bi bil pristranski. Sam vidim korespondenco, ki so jo objavili mediji, v okvirih vseh podatkov, ki nam jih je sodnik Accetto podal, predvsem pa, tudi če bi to korespondenco imeli, zame to ne bi bil razlog za izločitev. Kot rečeno, smo imeli sodnike s precej večjim političnim angažmajem in do vprašanj izločitev ni prihajalo."
Ste razmišljali, ali je treba sodniku Accettu predlagati odstop?
"Če bi sodniku Accettu predlagal odstop, mislim, da ne bi mogel mirno spati. Tega ne bom naredil, bilo bi proti mojemu prepričanju o okoliščinah tega primera, proti moji vesti. Diskreditacija in javni linč, ki se mu dogajata, nista upravičena. Lahko da se bo pritisk zdaj prenesel name, ampak raje vidim to, kot da nimam mirne vesti."
