V 42 letih dela ste nabrali bogate izkušnje na eni številčnejših koroških šol, OŠ Franja Goloba na Prevaljah, ki bo imela prihodnje leto 602 učenca. Z mladimi ste delali vsa leta, jim ponujali oporo, so se v štirih desetletjih kaj spremenili?
"Mladi so imeli enake probleme in potrebe, kot jih imajo zdaj, hoteli so biti spoštovani, varno okolje, želeli so znanje, dejansko pa jih zelo opredeljuje socialnoekonomski status. Že ko sem delal diplomski izpit v sedemdesetih letih, so kolegi ugotovili, kako ta vpliva na učni uspeh, in če pogledam danes, to še vedno drži."
Ob več individualizacije, egoizma, komolčenja?
"Tega pa je danes zagotovo več. V času socializma je bilo več druženja, skupnega dela, skupnosti, zdaj pa so otroci bolj vase zaprti, delajo bolj zase. Manj je medsebojne pomoči, solidarnostnega momenta. Pred leti so se učenci in srednješolci po šoli na veliko zbirali na stadionu, imeli so zabave, zdaj jih nikjer ne vidim, niti v lokalih ne. Skriti so po domovih, na telefonih."
Nekako se poenostavljeno reče, da so otroci včasih bili bolj disciplinirani, pridni, pa je res težje vzpostaviti avtoriteto?
"Če najdeš spoštljiv odnos z učenci, težav ni. So pa za tiste učitelje, ki imajo sami svoj problem, ti otroci najbolj sitni na svetu. Dejansko želijo otroci zdaj bolj hitro zadovoljiti svoje potrebe, navajeni so na hitrost, telefone in vse hočejo takoj in tudi površni so bolj. Ko gre na google in wikipedijo in vidi prvi odgovor, je že zadovoljen. Včasih je bilo več pogovorov z učitelji, bili so bolj interaktivni, zdaj pa so bolj interaktivni otroci."
Se pravi, imamo danes bolj fast food šolo kot nekoč, ko je bila hrana ali snov bolje počasi zorjena, poglobljena?
"Drži, ravno se pogovarjamo z učiteljicami o delovnih zvezkih. Nekatere so zadovoljne, ker ob delovnem zvezku dobiš od založbe tudi učne priprave in imaš vse instant pripravljeno ..."
... le za pogret?
"Tako, nekaterih pa to ne navdušuje in bodo skušale delovne zvezke uporabljati čim manj."
Da bi dodale neko svojo noto, da jih materiali ne ukalupijo?
"Ja, v tem je štos. Ko končaš katerokoli fakulteto, se veliko naučiš, uporabnega znanja pa nimaš. Ker si negotov, vzameš knjige, iščeš oporne točke in delaš po tem. Tudi ko sem sam prišel mlad na šolo, nisem imel pojma."
Kje ste začutili največji razkorak med fakulteto in prakso?
"Vedno sem se spraševal, zakaj se neki otrok ali neki učitelj vedeta na tak način, kot se, in kako jima pomagati, če se vedeta neustrezno. Pogrešal sem ameriški sistem nečesa uporabnega, aplikativega, kjer imajo na primer točno razdelano - če otrok slabo bere, imajo jasno napisane algoritme, kaj po vrsti delati, medtem ko pri nas nisi niti vedel, na katero teorijo stavijo naši psihologi. Kaj je primerno za naš šolski sistem, sem vedno iskal sam in poskušal priti do rešitev, ki bi mi pomagale v praksi. Tudi učitelji imajo premalo te prakse. Kar nekaj jih krasno konča šolo, a niso za to delo, treba bi bilo nekako preveriti, ali si za to ali ne. Novinca bi bilo treba za dalj časa postaviti v razred in videti, ali to zna ali ne."
Fajn je, da otroku pustiš neko svobodo, a da veš, kaj dela. Otroka moraš imeti privezanega za sebe, potem pa ga moraš počasi spuščati
Niso vsi učitelji za učiteljski poklic, mnogi nosijo s seboj travme, s katerimi bi morali razčistiti
Od 1 do 5
Katero knjigo ste nazadnje prebrali?
"Hojo norveškega pisatelja Erlinga Kaggeja. Ker se tudi sam ukvarjam s tem, kako se umiriti, dobro počutiti in razbremeniti stres, kar je on iskal s svojimi podvigi. Tudi sam pišem knjigo o šolskih spoznanjih, a nisem ravno literat, doslej sem pisal le strokovne članke."
Vas je to, da ste bili posvojeni, kakorkoli opredelilo kot človeka?
"Nimam težav s tem, težava je bila le, ko sem to izvedel od dobronamernega sošolca v osnovni šoli."
Kaj svetujete takih primerih? Kdaj povedati?
"To začutiš, če si z otrokom povezan. Če poznaš njega in sebe, veš, kdaj lahko poveš. Čeprav je velika verjetnost, da ti drugi povedo. V osnovni šoli se marsikaj izve. Vse se da povedati na ustrezen način."
Kaj je problem javnega prostora v Slovenji?
"Nestrpnost in nasilje na družbenih omrežjih, tudi v medijih."
Kaj moramo naučiti otroke?
"Otroke moramo spoštovati in naučiti spoštovanja, seveda pa moramo najprej spoštovati sebe."
Ne bi bilo slabo, da bi ravnateljem omejili število mandatov, ker vzorci ostanejo isti in nič se ne spremeni, to so te nevidne kulture
Obiščite spletno stran brez oglasov.
