(INTERVJU) Večina migrantov se bo neštetokrat poskusila prebiti do cilja

Uroš Esih Uroš Esih
09.05.2019 19:09

Mag. Anton Travner, direktor Inštituta za demokratični nadzor nad oboroženimi silami (DCAF)

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Anton Travner: "Sklic Sveta za nacionalno varnost je smiseln zaradi povečevanja števila migrantov na poti iz Grčije proti Sloveniji in naprej proti ciljnim državam."
BOBO

Kakšni so migrantsko-tihotapski trendi v regiji?
"Slovensko-hrvaška meja je le delček na migracijski poti, ki gre iz Grčije, po južni strani Albanije in Črne gore, prek BiH in Hrvaške v Slovenijo in nato naprej proti ciljnim državam. V Grčiji je po zadnjih podatkih okoli tisoč migrantov, vsi pa so namenjeni v severne države EU. Slovenija ni ciljna država, migrantski tok gre naprej.
Na tem področju zelo dobro delujejo organizirane kriminalne družbe, ki od tihotapljenja ljudi kujejo zelo visoke dobičke. Tihotapljenje ljudi je najbolj donosen posel med vsemi kriminalnimi aktivnostmi, z najmanjšim tveganjem. Zelo aktivne so združbe, ki jih tvorijo tujci, v glavnem zavrnjeni prosilci za azil. V Srbiji se je zgodil celo oborožen spopad med tihotapci iz Pakistana in Afganistana za to, kdo bo prevladoval na določenem delu države in na določenih tihotapskih poteh. Sama struktura migrantov pa kaže, da ne prihajajo z območja oboroženih spopadov, ampak jih je večina iz Afganistana, Pakistana in Severne Afrike.
Relativno lepo vreme in ugodno pravno okolje omogoča migrantsko pot. Migrantje praviloma izkoriščajo azilne pravice, saj v vsaki državi, kjer so prijeti, zaprosijo za azil, države pa jih praviloma ne vračajo in jim omogočijo pravice begunca v vsaki državi. Začasno zaščito migranti praviloma izkoristijo, da gredo neovirano preko določene države, vajo pa nato ponovijo v naslednji državi, vse do ciljne države."
Osumljenci so bili 30. aprila 2019 vrnjeni hrvaškim varnostnim organom. Kako svoje meje varuje južna soseda Hrvaška, kandidatka za članstvo v schengenskem sistemu?
"Vrnjeni so bili korak nazaj v postopku vračanja, ki je najbolj enostaven in najcenejši. Ne vemo pa, če jih je Hrvaška vrnila v BiH, od koder so najverjetneje prišli. Večina zavrnjenih se bo neštetokrat poskusila prebiti do ciljne države.“
Gre za varnostni dogodek, zaradi katerega bi moral predsednik vlade Marjan Šarec sklicati Svet za nacionalno varnost (SNAV)?
"Incident kot tak pravzaprav ne kaže na nič. Ne gre za nič novega. Gre pa za dogodek, ki pritegne pozornost širše javnosti. Zaradi samega dogodka nima nobenega smisla sklicevati SNAV. Zaradi povečevanja števila migrantov na poti iz Grčije proti Sloveniji in naprej proti ciljnim državam je sklic smiseln. Migracije so resen regionalni, nacionalni in varnostni problem."
Slovenska policija obvladuje položaj na meji in migrantsko situacijo nasploh?
"Slovenska policija zelo dobro obvladuje posel varovanja meje in prijemanja migrantov. Tudi v primerjavi z drugimi policijami v regiji. Težava pa je, da administrativni del ministrstva za notranje zadeve, ki je zadolžen za azilni postopek in kasnejše postopke z migranti, ne opravi dela dovolj natančno."

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta