Poleg preiskovalnega novinarja Blaža Zgage se na aprilske volitve v državni zbor podaja tudi dolgoletna novinarka TV Slovenija Mojca Šetinc Pašek. Oba se bosta prvič potegovala za poslanski mandat. Medtem ko bo Zgaga kandidiral na listi SD, je Šetinc Pašek sprejela ponudbo Gibanja Svoboda, ki bo z Robertom Golobom na volitvah izzivalo zmago.
Težka karierna odločitev
Mojca Šetinc Pašek je za Večer potrdila, da je vabila za kandidaturo na volitvah prejela od različnih strank. Po naših informacijah so jo prepričevali v SD, LMŠ in LIDE, na koncu pa se je po resnem in tehtnem premisleku odločila za Gibanje Svoboda. Stranka po njenem mnenju združuje veliko uglednih strokovnjakov z različnih področij, ki se doslej niso preizkusili na političnem parketu. "Obstaja ogromno razlogov za mojo politično aktivacijo. Med njimi so tudi slabe razmere na RTV Slovenija in prizadevanje vladajočih, da si podredijo javno televizijo. Motijo me napadi oblastnikov na medije in neodvisne institucije, prav tako blatenje in diskreditacije tistih, ki opozarjajo na nepravilnosti v državi. Vlada na vodilne položaje nastavlja svoje ljudi, namesto da bi kadrovala po strokovni liniji," je povedala Mojca Šetinc Pašek. Odločitev za vstop v politiko zanjo pomeni težko karierno odločitev, saj pravi, da rada opravlja novinarsko delo. Zaveda se, da kasnejša vrnitev v novinarstvo zaradi higienskih razlogov ne bo mogoča.
V Sloveniji poznamo ogromno prehodov iz novinarskih v politične vrste. Predsednica SD Tanja Fajon je bila nekoč novinarka in dopisnica RTV Slovenija iz Bruslja, Mitja Meršol je bil pred odhodom v ljubljanski mestni svet in poslanske klopi odgovorni urednik Dela, z novinarstvom sta se pred selitvijo v evropski parlament ukvarjali tudi Irena Joveva in Mojca Drčar Murko. V nekdanji državi je naloge novinarja in urednika opravljal prvak SDS Janez Janša, nekoč je za Večer pisal njegov strankarski kolega Miro Petek. Preden je bila izvoljena za poslanko v državnem zboru in kasneje za županjo Ljubljane, je na TV Slovenija kot novinarka in urednica delovala Danica Simšič. Novinarske izkušnje imata tudi nekdanji predsednik vlade Marjan Šarec in sedanji poslanec LMŠ ter nekdanji minister za javno upravo Rudi Medved. Pred vstopom v politiko so se v novinarstvu kalili še Melita Župevc, Tamara Vonta, Majda Širca, Franci Kek, Aleš Gulič …
Ob prehodih nastane senca dvoma
Posebno zgodbo ima Ljerka Bizilj, ki je kmalu po osamosvojitvi države prekinila novinarsko kariero in se preizkusila kot poslanka LDS. Razočarana zaradi načina političnega delovanja se je kot novinarka in urednica hitro vrnila na Televizijo Slovenija, kjer se je leta 2014 zavihtela na direktorski položaj. "Vedno sem govorila, da se v politiko ne bom podala. Na televiziji sem bila zagovornica osamosvojitve in demokracije. Ko smo vse to dobili, so se začeli drugačni časi. Marsikateri urednik je bil prestrašen, dogajala se je cenzura. Bila sem zelo naivna, ko sem hotela spreminjati svet. Ker na RTV to ni bilo mogoče, sem sprejela izziv in odšla v politiko. Ko sem prišla v parlament, se mi je znova porušil svet, saj sem spoznala, na kakšen način deluje politika. Ugotovila sem, da sem za tovrstno politiko nesposobna, a mi nikakor ni žal za izkušnjo, ki mi je zaradi poznavanja ozadij pomagala tudi pri novinarskem pogledu na politiko," pravi Ljerka Bizilj, ki se je med kariero preizkusila tudi v akademskih vodah.
Tovrstnih prehodov iz novinarstva v politiko in nazaj po vzoru Ljerke Bizilj je v Sloveniji zgolj za vzorec. Jernej Amon Prodnik iz katedre za novinarstvo na fakulteti za družbene vede v Ljubljani pravi, da se tudi nekdanji novinarji zavedajo, da bi jih javnost le stežka dojemala kot osebe, ki lahko še naprej kredibilno in predvsem nepristransko poročajo o političnih zadevah. "Težko si predstavljam, da bi takšen povratek pozdravil novinarski ceh, torej ostali novinarji, saj tudi njih to postavlja v nenavadno luč. Čeprav sta novinarstvo in politika na različne načine prepletena, vsak odhod krha osnovno premiso modernega novinarstva: da gre za institucijo, ki nadzoruje politiko in je zato od nje jasno ločena. Najbrž nam je vsem jasno, da imajo tudi novinarji svoje politične vrednote, se pa moramo zavedati, da aktiven prehod v strankarsko areno v očeh javnosti zagotovo meče senco dvoma tudi na njihovo nekdanje delo," ocenjuje Amon Prodnik.
UKOM mamljiv za novinarje
Novinarji so se doslej preizkušali tudi na direktorskem položaju vladnega urada za komuniciranje. Pokojna novinarka in urednica STA Zdenka Jagarinec je urad vodila na prelomu tisočletja, nato je bila urednica na Pop TV. Ko je premiersko funkcijo opravljal Borut Pahor, je UKOM vodil nekdanji odgovorni urednik Dela in sedanji novinar ter urednik časopisa Dnevnik Darijan Košir. V času vladavine Alenke Bratušek in Mira Cerarja je direktorski položaj zasedal nekdanji televizijec Boštjan Lajovic. Naloge vršilca dolžnosti direktorja je takoj po nastopu tretje Janševe vlade zgolj za teden dni opravljal nekdanji novinar in poslanec SDS Miro Petek. Zamenjal ga je Uroš Urbanija, ki urad vodi še danes. Urbanija je nekoč pisal za tednik Družina, v času prve vlade pod okriljem SDS je postal urednik notranjepolitične redakcije in namestnik odgovornega urednika STA, nato je prevzel vodenje MMC. Med drugo Janševo vlado se je preizkusil kot urednik na Planet TV, nato pa je v vlogi odgovornega urednika sodeloval pri vzpostavitvi portala in televizije Nova24TV, ki ima močan strankarski pridih.