Izrečene globe za neveljavne odloke: Tožilstvo za sistemsko rešitev

Elizabeta Planinšič
21.04.2021 12:44
Veliko število glob, izrečenih na podlagi odlokov, ki zaradi neobjave v uradnem listu niso veljali, kot je odločilo ustavno sodišče, bi lahko obremenilo pravosodni sistem, opozarjajo na vrhovnem državnem tožilstvu.
Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Odloki po mnenju ustavnega sodišča niso veljali, ker niso bili objavljeni v uradnem listu.
Tit Košir

Vrhovno državno tožilstvo glede glob, izdanih na podlagi vladnih odlokov, ki niso bili objavljani v uradnem listu in zato po odločitvi ustavnega sodišča niso začeli veljati, meni, da bi se nezakonite globe lahko odpravile ali razveljavile pred okrajnimi sodišči na predlog prekrškovnih organov po uradni dolžnosti ali na pobudo oglobljenega.

Zadevo je treba po mnenju tožilstva reševati sistemsko. Gre namreč za izjemno veliko glob, kar pomeni, da bi odpravljanje napak v posameznih postopkih občutno obremenilo pravosodni sistem in povzročilo nepotrebne dodatne stroške, so zapisali. Zato pričakujejo ustrezen odziv z uporabo pravnih sredstev, ki bi omogočila odpravo ali razveljavitev glob na zgoraj opisan način.

Na podlagi prejetih pobud za varstvo zakonitosti v primerih neveljavnih vladnih odlokov je vrhovno državno tožilstvo tudi samo dalo pobude za uporabo izrednega pravnega sredstva. Pri tem je upoštevalo razlago ustavnega sodišča, da se predpis, ki ni bil objavljen v uradnem listu, ne bi smel uporabiti. Globe so bile namreč izrečene za dejanje, ki ni bilo zakonsko opredeljeno kot prekršek. V posameznih primerih so okrajna sodišča že izdala sklepe o ustavitvi postopka, so navedli. Na ta način bo ravnalo tudi v drugih primerih vloženih pobud za varstvo zakonitosti, ki se opirajo na vprašanje veljavnosti odlokov, so zagotovili.

Zahteva za varstvo zakonitosti tako po njihovih besedah ostaja skrajno pravno sredstvo za odpravo kršitev zakona, storjenih s pravnomočno odločbo, njegov namen pa je predvsem zagotoviti enotno uporabo prava. O morebitnih novih pobudah se bodo tudi vnaprej odločali v skladu z zakonskimi merili, da se pri vlaganju zahteve za varstvo zakonitosti upošteva zlasti naravo in težo domnevne kršitve, pomen zadeve in posledice odločitve za pobudnika in druge udeležence v postopku, še menijo na vrhovnem državnem tožisltvu.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta