Predsednik SDS Janez Janša je na Twitterju zapisal, da gre za eno najbolj zavržnih in sramotnih odločitev v zgodovini samostojne Slovenije in "žalitev za vsakogar, ki premore vsaj trohico sočutja do sočloveka". S tem je vlada po njegovem mnenju "napovedala novo državljansko vojno".
Vladi očita rehabilitacijo komunističnih zločinov in hkratno izničevanje "izjemnih spravnih naporov generacije, ki je Slovenijo demokratizirala in osamosvojila", je še zapisal Janša. Vladi je celo očital, da je "pripravljena spet polniti jame in rudniške jaške z drugače mislečimi".
V stranki SDS pa so zapisali, da izbris dneva ne pomeni izbrisa več kot 600 morišč in več sto tisoč žrtev komunističnega nasilja. Po njihovem mnenju gre zgolj za "še eno pričakovano instant gverilsko akcijo, ki tepta temeljne civilizacijske norme, ki se dotikajo pojmov pietete, pravice in resnice, na katerih mora trdno stati vsaka zrela državna entiteta, ki je spravljena s svojo zgodovino".
Ukinitev dneva je po njihovi oceni "barbarska poteza". "Vlada po tekočem traku zapravlja priložnosti, da bi izvedla potrebne reforme in se osredotočila na prihodnost. Medtem ko bi lahko iskala skupne rešitve za naše težave, raje neti sovraštvo in razdor ter se obrača k maščevanju, lažem, prikrivanju in ponovnemu potvarjanju preteklosti," so še zapisali v sporočilu za javnost.
Na odločitev vlade se je odzval tudi predsednik durge opozicijske stranke NSi Matej Tonin. "Med nami je veliko ljudi, ki so v času prejšnjega režima trpeli, nekateri so celo izgubili svoje najbližje," je zapisal na Twitterju. Po njegovem mnenju ne gre za vprašanje, kdo je bil na "pravi strani zgodovine", ampak za osnovno civilizacijsko normo in pietetno dejanje. "Aktualna vlada te širine žal ne premore," je dodal.
Vlada je namreč na torkovi dopisni seji preklicala sklep o razglasitvi 17. maja kot nacionalnega dneva spomina na žrtve komunističnega nasilja. Tega je sprejela prejšnja vlada pod vodstvom Janše maja lani, v času, ko je opravljala tekoče posle. Kot so tedaj pojasnjevali, so pri tem izhajali iz civilizacijske norme, da povzročitelje nasilja in zla dejanja merimo po istih merilih.
Aktualna vlada pa je opozorila, da je bil takšen sklep tedaj sprejet le nekaj dni pred 17. majem, brez javne in strokovne razprave. To je bil tudi razlog za razveljavitev sklepa, so v torek zapisali v sporočilu.
Razveljavitev sklepa je bila že v torek objavljena v uradnem listu, kar pomeni, da velja že danes, ko naj bi obeležili omenjeni nacionalni dan.
Civilne iniciative: To je žaljivo in razdiralno
Ukinitev dneva spomina na žrtve komunističnega nasilja obžalujejo tudi nekateri zgodovinarji in civilne iniciative. Predstavniki civilnih iniciativ so danes predsednici parlamentarne komisije za peticije Evi Irgl predali apel, naj država poskrbi za vpis žrtev komunističnega nasilja v javno evidenco.
V iniciativah Nova Slovenska zaveza, Vseposvojitev, Prebudimo Slovenijo in Združeni ob lipi sprave v apelu pozivajo vlado, naj misli na vse Slovence in "ustavi uničujoče drsenje v toleriranje zločina". Država naj prvi korak k temu stori z javno evidenco žrtev komunističnega nasilja. Zato so parlamentarni komisiji za peticije, človekove pravice in enake možnosti predali seznam 14.901 pobitih oseb.
Kot so zapisali v sporočilu za javnost, bi s tem vsem pokojnim zagotovili elementarno pravičnost ter izkazali osnovno spoštovanje z uradnim priznanjem, "da so te osebe nekoč živele in so zdaj pokojne". Breme dokazovanja smrti svojih bližnjih mora namreč po njihovih opozorilih z ramen svojcev prevzeti država in po uradni dolžnosti to storiti sama.
Kot so še zapisali, v kulturnih narodih vsi obžalujejo žrtve nacizma, enako bo treba doseči tudi za žrtve komunizma. "Tako bo zlo zgodovine premagano," še menijo.
Obenem obžalujejo vladno odločitev, ki je v torek preklicala sklep o razglasitvi 17. maja kot nacionalnega dneva spomina na žrtve komunističnega nasilja. "To je žaljivo in razdiralno, saj vlada s tem izraža prezir do prizadetih svojcev, kar je dodaten udarec že poprej ranjenim družinam". S tem vlada omalovažuje žrtve, posredno pa zanika zločine nad njimi, so prepričani.
Zgodovinar Jože Dežman pa je ocenil, da se spomina ne da ukiniti. "Spomina se ne da dirigirati. To, kar zdaj delajo, pa so preživeti vzorci iz režima, tako se je včasih poskušalo obvladovati javni spomin," je navedel.
