V razpravi vrha EU o vladavini prava ni šlo za delitev na Poljsko in Madžarsko ter preostale članice in za to, da se je Slovenija pridružila eni skupini, temveč za razčiščevanje pojma vladavina prava. Ko so pogledali, kako je opredeljen v lizbonski pogodbi, so bili enotni, da je izven tega vsa razprava sholastična, je povedal premier Janez Janša.
Kompromisno besedilo o vladavini prava na plenarnem zasedanju ni doživelo nobenega odziva, vse je bilo prej usklajeno. Navzven je bil vtis, kot da je to ena glavnih tem, a je bila zgolj tema na eni od večerij, je dejal premier. Ta razprava je bila po njegovih besedah koristna, ker je marsikaj razčistila.
"Za razliko od tega, kar se je pisalo, ni šlo zgolj za neko delitev na Poljsko in Madžarsko ter na vse ostale in za to, da se je Slovenija pridružila eni skupini. Šlo je za razčiščevanje pojmov, kaj je sploh vladavina prava," je nadaljeval.
Na koncu, ko so pogledali, kako je ta termin definiran v lizbonski pogodbi, so bili po premierjevih besedah vsi enotni, da je izven tega vsa razprava sholastična. "Kar je treba upoštevati, je itak že dogovorjeno, in to veže vse brez razlike. Kakršni koli dvojni standardi so nesprejemljivi, zato je bilo zelo enostavno doseči dogovor o besedilu. Nihče ni imel s tem nobenih težav," je povedal.
