"Priprave načrta sproščanja ukrepov, ko bo epidemiološko stanje to omogočalo. Za jutrišnjo sejo @vladaRS," je po 21. uri v sredo zvečer tvitnil premier Janez Janša. Neuradno naj bi bilo "dokaj veliko soglasje", da vlada v četrtek sprosti del storitvenih dejavnosti in morda del javnega prometa.
Pred večjim sproščanjem ukrepov za zajezitev širjenja okužbe s koronavirusom po oceni ministra Tomaža Gantarja potrebujemo rezervo v zdravstvenem sistemu. Boji se tudi, da bo ob morebitnem večanju števila novih okužb zdravstveni sistem to težko zdržal. Opozarja, da število zasedenih bolnišničnih postelj na navadnih in intenzivnih oddelkih za covidne bolnike ostaja visoko. Izpostavil je tudi evropska opozorila pred prehitrim sproščanjem ukrepov. Relevanten podatek in glavni kriterij glede morebitnega sproščanja je za Gantarja število zasedenih bolnišničnih postelj ter število bolnišničnih sprejemov in odpustov v domačo oskrbo, to je minister za zdravje povedal pred večerno sejo vlade v ožji zasedbi.
Vse postelje so zasedene
Minister je spomnil, da je v Sloveniji že kar nekaj časa zasedenih okoli 200 postelj na intenzivnih oddelkih in več kot tisoč na navadnih. Večja zasedenost postelj je po njegovi oceni sicer tudi posledica večjega deleža okužb med starejšimi, ki običajno potrebujejo daljše hospitalizacije in zahtevnejše zdravljenje.
"Vsi si želimo sproščanja ukrepov. Če želimo nekoliko bolj sproščeno preživeti božič in novo leto, enostavno ni druge možnosti, kot da spoštujemo navodila," je pozval minister.
Zvečer so iz vlade tvitnili, da se stanje v državi žal ne umirja, število okuženih ne pada po pričakovanjih. Pritisk na bolnišnice in intenzivne oddelke ne popušča.
Kaj nas čaka?
Vodja svetovalne skupine za covid-19 pri ministrstvu za zdravje, ki v epidemiji svetuje vladi, infektologinja Bojana Beović, pa tudi pravi, da mora biti kakršnokoli sproščanje protikoronskih ukrepov zelo previdno, ker se potek epidemije, ki je že za več tednov obstal na platoju, lahko v vsakem trenutku poslabša.
Beovićeva je komentirala visok delež pozitivnih testov, ki je v torek znašal skoraj 34 odstotkov. To gre po eni strani pripisati temu, da se epidemija covida-19 v Sloveniji še ne umirja, ampak "smo na platoju, na katerem smo že skoraj tri tedne", tudi pri številu sprejemov v bolnišnico stojimo nekje na mestu, je pojasnila. Hkrati je k višjemu deležu pozitivnih testov prispevalo tudi testiranje s hitrimi anitgenskimi testi v zdravstvenih zavodih in domovih za starejše. Pozitivne rezultate teh testov preverijo še z molekularnimi PCR-testi, ki jih nato tudi prištejejo skupni dnevni številki. Po besedah Beovićeve je ob širšem testiranju pričakovati tako več pozitivnih izvidov v celoti kot tudi višji delež pozitivnih, saj je zaradi predhodnega testiranja s hitrimi testi malokateri izvid molekularnega testa negativen.
O konkretnih predlogih vladi za morebitno sproščanje oziroma prilagajanje protikoronskih ukrepov Beovićeva ni želela govoriti. "Stanje ni dobro. Z zdravniške strani ne moremo predlagati kakšnega večjega odpiranja. Če pa se vlada odloči za odpiranje nekaterih varnejših dejavnosti z znanim tveganjem, pa je to seveda možno narediti," je dejala. To so dejavnosti, ki se jih da organizirati tako, da ljudje niso pretesno skupaj. Izpostavila je trgovine, ki da so glede prenosa okužbe bolj varne kot gostinski lokali, če so organizirane tako, da je v njih hkrati le malo ljudi. Skrbijo pa jih predvsem stiki in prenos okužbe med zaposlenimi. Zdravniška stroka bi bila pri sproščanju "zelo zelo previdna". "Gibljemo se na platoju, ki po eni strani pomeni možnost, da se lahko obrne na boljše, po drugi strani pa v kateremkoli trenutku navzgor. Kakršnokoli sproščanje mora biti res previdno in tisti, ki jih bo to sproščanje doletelo, se morajo tega zelo zavedati, da se ne bi zgodila kakšna katastrofa za božično-novoletne praznike," je opozorila.
