Kacin z "razumljivo" razlago za visok delež okužb, nova analiza kaže, kje so najverjetnejša mesta za širjenje virusa

A.L.
02.12.2020 11:45
Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Fotografija je simbolična.
Igor Napast

Vladni govorec Jelko Kacin je na današnji novinarski konferenci pojasnil, da je delež pozitivnih testov tokrat zares visok, a ga je mogoče razumljivo pojasniti. Vse več se uporabljajo hitri testi, ki niso dovolj zanesljivi. Te teste je treba nato potrditi z dodatnimi PCR-testi. 

Kacin opozarja na več novih žarišč okužb, med katera se uvrščajo Krško s 97 novimi primeri, Slovenska Bistrica s 73, Novo mesto 77, Koper 66, Idrija 56, Velenje 55, Trebnje 32, Šentjur 30, Brežice 37. V Ljubljani so včeraj potrdili 219 primerov, v Mariboru 165.

O stanju glede okužb v domovih za starejše vladni govorec pojasnjuje, da je na novo ozdravljenih 133 stanovalcev, na novo okuženih pa 271. Med zaposlenimi je na novo ozdravljenih 64 zaposlenih, od tega 45 zdravstvenih delavcev, na novo okuženih 81 zaposlenih, od tega 42 zdravstvenih delavcev. 

Delovna mesta še vedno na vrhu lestvice

Namestnica predstojnika Centra za nalezljive bolezni na NIJZ Nuška Čakš Jager je sporočila, da so v svetu do včeraj zabeležili preko 63 milijonov potrjenih primerov, največ v ZDA, Indiji in Braziliji. Število smrti je najvišje v ZDA. V Evropi imamo preko 18 milijonov potrjenih primerov, po okužbah prednjači Rusija, število smrti je najvišje v Veliki Britaniji. Čakš Jagrova dodaja, da precejšnje izboljšanje opažajo v dvajsetih državah Evropske unije. Franciji je uspelo znižati število primerov za kar blizu 50 odstotkov. Povečuje pa se število primerov v baltskih državah in na Madžarskem.

Pri nas opažajo porast okužb v starostni skupini od 85 let naprej, kar po besedah Nuške Čakš Jager ustreza podatkom iz domov za starejše. Veliko okužb je tudi v delovno aktivni populaciji med 35 in 54 let.

Še vedno poskušajo ugotoviti, kje so najverjetnejše lokacije, kjer se okužba širi. Iz grafa, prikazanega na novinarski konferenci, je razvidno, da je na prvem mestu delovno mesto, sledi družina, skupno gospodinjstvo. Na tretjem mestu so domovi za starejše in socialno varstveni zavodi, sledijo bolnišnice, drugo, zasebna druženja, trgovine. Še vedno je veliko tistih, ki ne vedo, kje so se okužili. Čakš Jagrova ob tem opozarja, da so vprašalniki, iz katerih pridobijo tovrstne podatke, del standardiziranega epidemiološkega preiskovanja. Ankete so stvar pogovora med bolnikom in zdravnikom, pogovor je zaupne narave, NIJZ pa na podlagi tega pridobi številne podatke, ki jih držijo znotraj struktur. Na ta način ugotavljajo, kje približno se da oceniti najverjetnejšo lokacijo okužbe.

Posamezniki se še vedno ne držijo ukrepov

Namestnica predstojnika Centra za nalezljive bolezni na NIJZ opozarja, da visoko število potrjenih okužb lahko pripišemo tudi drugačnemu načinu testiranj. Hitri testi v DSO, ki jih bodo dokazovali tudi s PCR testi, utegnejo v prihodnjih dneh številke povečati. Ljudi je pozvala k spoštovanju ukrepov, tudi na delovnem mestu. Opaža, da je nespoštovanja ukrepov, tudi tistih najbolj preprostih, v družbi še vedno preveč, to kažejo epidemiološka poizvedovanja.

Čakš Jagrova meni, da je realno število okuženih zagotovo višje, veliko je asimptomatskih primerov, vsakršno ugibanje pa bi bilo, pravi, nestrokovno. 

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta