Matej Grošelj
Potem ko je Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) pred časom odločila, da sta Aleksandra Pivec in Zdravko Počivalšek z ministrskega položaja kršila integriteto, je pri predsedniku vlade Janezu Janši pravnomočno ugotovila kršenje nasprotja interesov. KPK je zapisala, da je bilo imenovanje Francija Matoza za neizvršnega direktorja upravnega odbora DUTB izvedeno na sporen način, saj kot odvetnik v različnih pravnih postopkih zastopa tako Janšo kot SDS. Komisija ugotavlja, da bi se moral premier zaradi poslovnih stikov z Matozom izločiti iz vladnega glasovanja o dodelitvi funkcije v slabi banki. Ker tega ni storil, se je znašel v okoliščinah, ki pomenijo nasprotje interesov.
Matoz kopičil položaje
Komisija je v obrazložitvi pojasnila, da je Janša pri soodločanju o imenovanju Matoza v DUTB ravnal na način, "s katerim je vplival na nepristransko in objektivno opravljanje svojih javnih nalog". Glasovanje za osebo, s katero ima uradna oseba poslovni stik, sodi med najbolj tipične okoliščine nasprotja interesov, dodajajo v KPK. "Komisija poudarja, da je dolžno izogibanje nasprotju interesov izjemno pomemben institut, saj gre za enega ključnih stebrov delovanja pravne države, zaupanja v demokratične institucije ter transparentnost, enakopravnost in objektivnost odločanja v javnih zadevah," so pojasnili v komisiji pod vodstvom Roberta Šumija, kjer poudarjajo, da je uspešno omejevanje nasprotja interesov predpogoj za uspešno preprečevanje korupcije. V primeru Matozovega imenovanja niso bili zagotovljeni niti najmanjši standardi nepristranskosti in objektivnosti odločanja v okviru opravljanja javnih nalog, so zapisali v uradnem dokumentu.
Janša se je na odločitev KPK odzval z diskreditacijo komisije. Znova je problematiziral zaslužek Tomaža Vesela, ko je bil prvi nadzornik Fife, prav tako ga motijo plača in nagrade nekdanjega direktorja uprave Roberta Goloba v GEN-I. Svoje odgovornosti v primeru Matoz ni komentiral, odziva o tem ni bilo niti iz njegovega kabineta. Spomnimo, da je Franci Matoz v zadnjih dveh letih postal eden od velikih zmagovalcev časa tretje Janševe vlade. V DUTB poleg funkcije neizvršnega direktorja opravlja tudi naloge predsednika upravnega odbora, prav tako je predsednik nadzornega sveta Luke Koper in namestnik predsednika nadzornega sveta Slovenskih železnic. Kopičenje položajev ga zaradi tesnih povezav s SDS in njenim predsednikom postavlja v vlogo enega najmočnejših posameznikov v slovenskem gospodarstvu.
Vse več grobih kršitev
Združenje nadzornikov Slovenije je ravno pred dnevi opozorilo, da se pri kadrovanju v uprave družb v lasti države nadaljuje slaba praksa. Izvršna direktorica združenja Irena Prijović je za Večer dejala, da oblast na pravnomočne ugotovitve KPK prevečkrat reagira zviška in podcenjujoče. "Že dlje časa je opazen zaničevalen odnos do institucije, ki ji je država podelila pristojnosti z namenom, da bi zmanjšali korupcijo. Ena od pomembnih nalog KPK je, da nosilce javnih funkcij usmerja k ustreznemu ravnanju in ščiti pred morebitno zlorabo oblasti. Tudi v združenju nadzornikov smo presenečeni, da politična kultura in standardi tako padajo. Ko se je že zdelo, da smo kot družba ponotranjili pravila igre, je grobih kršitev vse več," pravi.
S kršitvami so odločitve pod vprašajem
V Transparency International Slovenia opozarjajo na pomembnost izogibanja nasprotju interesov. Zadnji primer po njihovem kaže tudi na pomanjkljive postopke kadrovanja na ključne položaje. Opozorili so, da je Skupina držav proti korupciji leta 2017 priporočila, naj vlada sprejme načrt integritete, kar bi pripomoglo k bolj učinkovitemu ravnanju v podobnih primerih. "Vsekakor pa bi morali politiki v vsakem primeru spoštovati ugotovitve neodvisnih institucij in se ravnati po njihovih priporočilih ter se na vse načine izogibati relativizaciji ugotovitev ali napadom na institucije, čemur smo sicer pogosto priča. Politiki se morajo zavedati, da ob kršitvah krnijo ugled institucije, ki jo zastopajo, s tem pa pod vprašaj postavljajo celoten proces odločanja in odločitve, ki jih sprejemajo," pravi Sebastijan Peterka iz TI Slovenia.
Ko je komisija objavila, da je Aleksandra Pivec kršila integriteto in prepoved glede sprejemanja daril, se je nekdanja kmetijska ministrica otepala očitkov. Gospodarski minister Zdravko Počivalšek je ob ugotovitvi, da je presegel pristojnosti pri nabavi ventilatorjev, zatrjeval, da bi še enkrat ravnal enako. Tudi premier Janša ne prepozna svoje odgovornosti v primeru Matoz. "Če ni ukrepov, lahko senca dvoma pade na celotno vlado, s čimer se zmanjšuje zaupanje v nosilce oblasti. Takšen modus operandi, ki se ves čas odvija pred našimi očmi, zmanjšuje vlogo, pomen in moč neodvisnih institucij. V Sloveniji obstaja družbeni konsenz, da je KPK pomembna institucija, ki skozi različne instance preverja nepravilnosti in jih predstavi javnosti. Njihove odločitve nikakor niso alternativna resnica, ampak verodostojna dejstva," je izpostavila Irena Prijović.
Poudarja, da bi bilo primerneje prevzeti odgovornost za politična dejanja: "Manjka nam pravih zgledov, saj gre pri diskreditiranju delovanja neodvisnih institucij mnogokrat za doseganje političnih ciljev." Bodo volitve kaj spremenile? "Vedno je tako, da se pravi obraz politika pokaže šele takrat, ko nastopi oblast. Politiki morajo biti dosledni pri varovanju osebne integritete na način, da razumejo svojo politično vlogo. S tem ko priznajo napake, se opravičijo in navsezadnje odstopijo, ravnajo odgovorno. Če se z vsebino ne ukvarjajo, svoja ravnanja relativizirajo in normalizirajo, kar prispeva k šibkejši pravni državi," je sklenila.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
