Janšev paket veleposlanikov na Pahorjevi mizi. Bo predsednik podpisal imenovanja pred volitvami?

Vlada Janeza Janše se je namenila tik pred volitvami, ki jih je predsednik republike Borut Pahor te dni razpisal za 24. april, imenovati kar 16 novih veleposlanikov in še dva generalna konzula. Tako se je v ponedeljek za zaprtimi vrati - postopek imenovanja je namreč tajen, dokler kandidati ne dobijo soglasja iz države gostiteljice, kamor bodo imenovani - članom odbora Državnega zbora za zunanjo politiko (OZP) predstavilo šest od prvih sedmih kandidatov za mesta veleposlanikov. Prav spričo tega, ker je postopek tajen, uradno njihova imena niso znana.

Poziv opozicije

Ob tej seji so iz opozicijske LMŠ sporočili, da so "kandidati vidno blizu SDS in NSi". Zato so predsednika Pahorja, ki mora podpisati ukaze o imenovanju veleposlanikov, pozvali, naj vendar prepreči "politično kadrovanje v diplomaciji tik pred volitvami". Še pred sejo je po poročanju slovenske tiskovne agencije STA poslanec LMŠ Nik Prebil menil, da so predlagani kandidati, ki naj bi sicer bili karierni, "težavni z dveh vidikov". Poleg tega, da naj bi bili blizu vladajočima SDS in NSi, menda prihajajo tudi iz ozkega kroga zunanjega ministra Anžeta Logarja. Zato imajo v LMŠ občutek, da gre za "nov podaljšek politične kvote" diplomatskih predstavnikov. Druga težava je bolj na očeh. Namreč, da je "tako ravnanje vlade dobra dva meseca pred volitvami nehigienično". Tudi član odbora iz še ene opozicijske stranke SD Matjaž Nemec je menil, da bi bilo "politično higienično, če bi sedanji vladajoči imenovanje prepustili prihodnji vladi".

Z očmi nad namero zavijajo tudi drugi. Zaslužni predsednik Slovenskega društva za mednarodne odnose in nekdanji veleposlanik Bojan Grobovšek je za Večer povedal: "Imenovanje novih veleposlanikov tik pred volitvami bi gotovo bilo nehigienično in nepravilno. Prav bi bilo počakati na volitve in na novo vlado po njih. Razen, seveda, če bi se imenovanje moralo zgoditi zavoljo kakšnega nujnega primera ali ker bi šlo za kakšno za Slovenijo izredno pomembno državo. Vendar menim, da takih primerov ni, saj Slovenija vendar ni neka velesila." Naj torej predsednik republike ne podpiše ukaza? "Predsednik Pahor bi s tem res lahko malo počakal," je jasen Grobovšek.

Tudi predsednik Kluba nekdanjih veleposlanikov Peter Toš je za Delo menil podobno. Neutemeljeno hitenje z imenovanjem novih slovenskih veleposlanikov "bi novi povolilni koaliciji in vladi lahko omejilo potrebno zavzetost diplomatskih predstavništev za uresničevanje novih ukrepov na področju zunanje politike slovenske države", je ocenil Toš.

Predsedniški standardi različni

Vprašanje, ali bo Pahor podpisal ukaze o imenovanju veleposlanikov, smo včeraj naslovili tudi na njegov urad. Sporočili so nam, da se predsednik vrača z uradnega obiska na Portugalskem, da pa nam bodo skušali odgovoriti kasneje.

Opozicija je doslej dvakrat prepričala predsednika republike, da ukazov o imenovanju veleposlanikov tik pred volitvami ni podpisal. Predsednik Milan Kučan tega ni storil leta pred volitvami leta 2000 za časa vlade Andreja Bajuka, predsednik Danilo Türk pa ne leta 2008 ob koncu prve Janševe vlade. Tedaj se je moral za mesto veleposlanika na Dunaju, denimo, pod nosom obrisati Dimitrij Rupel. V luči sedanjih vladnih namer je prav pikanten protest tedaj opozicijske SDS iz leta 2018, ki je menila, da vlada Mira Cerarja v odhajanju ne bi smela imenovati deset novih veleposlanikov, saj da bi to bilo neetično. Zanimivo, imenovanje - predsednik Pahor je prispeval podpise - se je zgodilo in sedaj vladajoča SDS očitno in verjetno upravičeno meni, da so se predsedniški standardi pod Pahorjem spremenili.

Čeprav naj bi torej imena predlaganih veleposlanikov še ostala tajna, pa so v več medijih že zaokrožila. Poglejmo! V ponedeljek so se poslancem na zaprti seji OZP menda predstavili državni sekretar z ministrstva za zunanje zadeve (MZZ) Stanislav Raščan za mesto v Bratislavi, pa vodja kabineta ministra Logarja Mihael Zupančič za København in generalni direktor direktorata za skupno zunanjo in varnostno politiko z MZZ Jernej Müller za Seul in vodja kadrovske službe na ministrstvu Sašo Podlesnik za v Kairo. Vodja sektorja za Afriko in Bližnji vzhod Natalia Al Mansour naj bi postala veleposlanica v Abu Dabiju, dosedanji veleposlanik v Grčiji Matjaž Longar pa veleposlanik v Rimu, je poročal spletni portal N1. V ponedeljek je vladna večina v odboru potrdila šest kandidatov. Še en državni sekretar z MZZ Gašper Dovžan, ki naj bi šel za veleposlanika v Zagreb, pa se zavoljo osebnih razlogov seje ni udeležil.

Na prosta mesta naši

In še za preostala mesta je v javnost tudi pricurljalo nekaj imen. Generalna direktorica direktorata za zadeve EU v MZZ Barbara Sušnik naj bi v Bruslju nasledila dolgoletnega veleposlanika Rada Genoria, ki se bo upokojil. V Moskvi se mesto veleposlanice obeta Smiljani Knez. Ta je sedaj zaposlena v Uradu predsednika republike kot njegova svetovalka za zunanje zadeve. To seveda zna biti pomenljivo pri Pahorjevi odločitvi. Vodja službe za strateške komunikacije v MZZ Nataša Kos naj bi prišla na čelo generalnega konzulata v Milanu. Novega generalnega konzula bo Slovenija verjetno dobila še v Trstu. Vojka Volka naj bi nasledil vodja sektorja za evropske države v MZZ Gregor Šuc.

Že januarja so na MZZ za STA pojasnili, da se v tem letu, po večini poleti, iztečejo mandati vodij veleposlaništev v Abu Dabiju, Berlinu, Bratislavi, Bruslju, Canberri, Haagu, Kairu, Københavnu, Moskvi, Rigi, Rimu, Sofiji, Seulu, Teheranu, Varšavi in Zagrebu ter generalnih konzulatov v Milanu in Trstu. Če spisek preštejemo, vidimo, da je veleposlaniških menjav 16, razpis pa je bil pripravljen za 15 mest. Za Varšavo namreč ni bilo razpisa, saj naj bi to mesto vlada hranila za nekariernega kandidata, se pravi za veleposlanika iz tako imenovane politične kvote. Ta kvota pri nas v skladu z zakonom predstavlja desetino vseh veleposlanikov.

V skladu z zakonom o zunanjih zadevah se mora kandidat za veleposlanika, potem ko vlada poda predlog, predstaviti na OZP. Po pridobitvi soglasja države gostiteljice ukaz o imenovanju veleposlanika nato podpiše predsednik republike.