Blaž Petkovič
Pred dnevi so v javnosti zaokrožile spremembe, s katerimi bi na ministrstvu za kulturo posegli v zakon o Radioteleviziji Slovenija (RTVS). Če bi novela zakona v zdajšnji obliki obveljala tudi v državnem zboru, bi moral javni servis, ki se sooča z vse težjim finančnim položajem, pet odstotkov od sredstev, zbranih z RTV-prispevkom, nameniti financiranju uresničevanja javnega interesa na področju medijev, tri odstotke pa financiranju javne službe Slovenske tiskovne agencije (STA). Poleg tega bi vlada RTV-službo Oddajniki in zveze, ki s široko mrežo oddajnikov oskrbuje odjemalce z različnimi televizijskimi in radijskimi programi, prenesla na novoustanovljeno državno družbo.
Z drugimi besedami: če bi moral javni servis del sredstev od pobranega RTV-prispevka, ki je bil lani na letni ravni vreden 95,6 milijona evrov, namenjati drugim medijem, bi ostal brez 6,7 milijona evrov. "Če k temu prištejemo še odhodke zaradi izločitve Oddajnikov in zvez, bi skupno to na letni ravni pomenilo približno 13 milijonov evrov izpada prihodkov," ocenjujejo na Kolodvorski, kjer 76 odstotkov letnih prihodkov ustvarijo z RTV-prispevkom. Kot je znano, se višina RTV-prispevka kljub ostalim podražitvam, tudi naročnin na kabelske operaterje, ni spremenila od leta 2012.
V koalicijskem usklajevanju
Zakaj so se na ministrstvu za kulturo, ki ga vodi Vasko Simoniti, odločili za novelo zakona o RTVS v takšni obliki, nam ni uspelo izvedeti. Na številna vprašanja so nam zgolj odgovorili: "O noveli Zakona o RTV Slovenija bi bilo zaenkrat še preuranjeno govoriti, saj je v koalicijskem usklajevanju."
Stroka na drugi strani že opozarja, da gredo zakonske spremembe v smeri nadaljnjega vladnega obračunavanja z javnim servisom in nekaterimi drugimi mediji, kar se odraža tako v zapisih predsednika vlade Janeza Janše kot v že nekaterih odločitvah, na primer kadrovanju v nadzorni svet RTVS. Na eni strani onesposobiš javni servis, na drugi strani se znebiš stroškov, ki jih moraš kot država namenjati slovenskim medijem, se vrstijo kritike. Podobno se je v času tretje Janševe vlade sicer že zgodilo z zadnjim, že zaključenim medijskimi razpisom, ko bodo mediji dobili zgolj do 30 odstotkov vseh zagotovljenih sredstev. Ob tem poznavalci slovenskega medijskega prostora tudi poudarjajo, da resen razmislek o morebitnih sinergijah med javnim servisom in Slovensko tiskovno agencijo sploh še ni bil opravljen.
V pripravi medijska reforma
Ministrstvo za kulturo namerava spremeniti tudi zakone o medijih, o Slovenski tiskovni agenciji (STA) in o avdiovizualnih medijskih storitvah. Po poročanju Dela bi se predvidene spremembe dotaknile imenovanja nadzornikov in razreševanja direktorja na STA, kar bi okrepilo politično kadrovanje v tej pomembni medijski hiši. Predviden je tudi sklad za financiranje slovenske televizijske produkcije, pri čemer bi prispevke plačevali operaterji. Do sredstev iz sklada naj bi bili upravičeni izdajatelji programov, ki imajo status nepridobitnega medija posebnega pomena (sem spada tudi Nova24TV) in hkrati dosegajo določeno gledanost. Prav tako bi povečali dopusten obseg oglaševanja v televizijskih programih RTVS in odpravili omejitve obsega oglaševanja v radijskih programih.
- Ministrstvo za kulturo je koalicijske partnerice seznanilo s predlogom možnih sprememb zakona o Radioteleviziji Slovenija. V SDS rešitev podpirajo, za SMC je ideja vredna razmisleka, a želijo analize. NSi in DeSUS se o podpori še nista izrekli, poroča STA.
- V stranki SAB so opozicijske partnerje povabili k sopodpisu zahteve za sklic nujne seje odbora DZ za kulturo, na kateri bi od vlade zahtevali, naj razkrije vsebino osnutka. Zahtevali so tudi, da se o predlogu zakona opravi javna obravnava.
"Ni že vsak poseg v ustavno varovani položaj RTVS ustavno nedopusten"
Iz odločbe ustavnega sodišča, ko je februarja 2013 v postopku ocene ustavnosti, začetem s pobudo javnega zavoda Radiotelevizija Slovenija, odločilo, da prvi odstavek 17. člena zakona o Slovenskem filmskem centru, javni agenciji Republike Slovenije ni v neskladju z ustavo:
"Kot je Ustavno sodišče že pojasnilo v odločbi št. U-I-106/01, ni že vsak poseg v ustavno varovani položaj RTVS ustavno nedopusten. Da bi bil dopusten, bi moral zakonodajalec pri sprejemanju izpodbijane določbe najprej oceniti, ali zmanjšanje sredstev iz RTV-prispevka ne bo poseglo v finančno samostojnost RTVS. Povedano drugače, ali bo RTVS lahko tudi z zmanjšanim prispevkom izvrševal vse svoje naloge. Če bi zakonodajalec ugotovil, da zmanjšanje RTV-prispevka ne bo ogrozilo ustavno varovane samostojnosti RTVS oziroma da zmanjšanje ne bo vplivalo na izvrševanje njegovih nalog, bi bila njegova odločitev o zmanjšanju prispevka stvarno utemeljena. V nasprotnem primeru pa je odločitev zakonodajalca arbitrarna in pomeni nedopusten poseg v ustavni položaj RTVS (prvi odstavek 39. člen Ustave)."
Novi člani strokovne komisije za medije
Ministrstvo za kulturo je s koncem junija razrešilo stare člane strokovne komisije za programske vsebine medijev, ki odloča o denarju za medije, in vanjo imenovalo Mitjo Štularja, nekadnjega predsednika programskega sveta RTV Slovenija, ki velja za podpornika Janeza Janše, Mateja Makaroviča, nekoč predsednika podmladka SDS, sedaj pa profesorja na novogoriški fakulteti za uporabne družbene študije, Boruta Rončevića, direktorja direktorata za visoko šolstvo v času druge Janševe vlade, ki je bil nedavno imenovan v nadzorni svet RTVS, zgodovinarja Jonatana Vinklerja, ki je prav tako blizu SDS, ter Suzano Žilič Fišer, profesorico z mariborske fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
