Blaž Petkovič
Odnos Janševe vlade do medijev se še naprej zaostruje. Če je bila najprej tarča pritiskov javna radiotelevizija, je sedaj državna tiskovna agencija, kar je že večkrat na družbenem omrežju twitter dal vedeti tudi premier Janez Janša.
Vladni urad za komuniciranje (Ukom) je namreč vlado, ki je tak sklep tudi sprejela, na včerajšnji dopisni seji seznanil o nezmožnosti izvajanja pogodbe o opravljanju javne službe v letu 2020, sklenjene s Slovensko tiskovno agencijo (STA), in nezmožnosti sklenitve pogodbe o opravljanju javne službe v letu 2021. Sklep so sicer v sporočilu za javnost po seji vlade zamolčali.
Kot je znano, zakon o STA v svojem tretjem členu določa, da je "dolžnost ustanovitelja zagotoviti institucionalno avtonomijo in uredniško neodvisnost STA ter primerno financiranje za celovito in nemoteno izvajanje javne službe na podlagi letnega poslovnega načrta STA". Poleg tega zakon v 20. členu še določa, da agencija pridobiva sredstva tudi "iz sredstev državnega proračuna na podlagi letne pogodbe med ustanoviteljem in STA".
Odziva strank DeSUS in SMC
"V stranki Desus smo prepričani, da STA v celoti izpolnjuje svoje poslanstvo in spoštuje načela neodvisnega in nepristranskega novinarsko-agencijskega obveščanja. Predlog Ukom, ki je bil sprejet na dopisni seji vlade in s katerim se ukinja financiranje pomembnega javnega servisa za leti 2020-2021, je v celoti nesprejemljiv. V stranki Desus zato zahtevamo takojšen umik sklepa, s katerim brez predhodne in argumentirane razprave vlada močno posega v slovenski medijski prostor," sporočajo iz upokojenske stranke.
Tudi v poslanski skupini SMC so zapisali, da so se vedno zavzemali za samostojnost in neodvisnost medijev, zato jih skrbijo zapleti glede financiranja STA. "Kot nedopustno ocenjujemo prekinitev financiranja medija, ki opravlja javno službo in ocenjujemo, da za to ni ustrezne pravne podlage. Pozivamo, da se včeraj sprejeti sklep vlade nemudoma umakne. STA mora čim prej nemoteno nadaljevati opravljanje javne službe," so napisali. (STA)
Minister Boštjan Koritnik iz vrst SMC: "To ni moj resor, težko kaj več komentiram. Vsekakor pa sem v fazi zbiranja informacij, da vidimo, kaj in kako. Kaj več pa res ne morem komentirati." Na dopisni seji vlade o tem ni glasoval, je pojasnil in povedal, da tega dopisa sicer "nikakor" ni razumel kot ukinitve financiranja.
Odziv NSi:
"Poslanci NSi bodo od Ukoma zahtevali dodatna pojasnila glede ustavitve financiranja STA. Financiranje naj bi se sicer obnovilo takoj, ko bo STA lastniku posredoval želene podatke."
"Nadaljevanje pritiskov in poskusov krčenja ali uničevanja ključnih neodvisnih javnih medijev"
Odločitev vlade o ukinitvi financiranja STA je za Večer komentiral profesor z ljubljanske fakultete za družbene vede Marko Milosavljević. "Včerajšnji sklep vlade je po eni strani nadaljevanje pritiskov in poskusov krčenja ali uničevanja ključnih neodvisnih javnih medijev, kot sta RTV Slovenija in STA. Je način, kako onemogočiti njihovo z zakonom določeno funkcijo obveščanja slovenske javnosti o vseh relevantnih rečeh. Kajti, če vlada ne bo financirala STA, potem ta naloge seveda ne bo mogla opravljati," poudarja Milosavljević.
Pri tem pa je opozoril, da se to dogaja v času najhujše zdravstvene krize, zaradi česar je to zelo neodgovorno in nevarno. Od storitev javne agencije so namreč odvisni številni mediji, predvsem manjši, a v času koronakrize tudi nekateri večji, saj tudi ti nimajo vseh novinarjev ves čas v redakciji.
"To pomeni, da se vlada in Ukom prav malo ozirata na to, ali bo slovenska javnost ustrezno obveščena o poteku krize covid-19, o s tem povezanimi vprašanji, kot so ukrepi vlade, pomoč, o razvoju in nazadovanju bolezni," meni Milosavljević, ki dodaja, da je to tudi nedemokratično.
Številni državljani so namreč zaradi zdravstvene krize v stanju negotovosti, mnogi tudi v stanju stiske ali strahu, zato je za njih izjemnega pomena ustrezno in kvalitetno poročanje medijev, da imajo dostop do ključnih informacij. Če tega ne bodo imeli, se lahko pojavijo še "večja stiska ali panika in negodovanje ter nasprotovanje vladnim ukrepom". Zato tovrstno ravnanje v tako težkih časih kaže na zlobnost te vlade v odnosu do medijev, ki tej vladi niso všečni, hkrati pa je vlada zlobna tudi do svojih državljanov.
Če vlada meni, da je poslovanje ali kak drug vidik delovanja STA nezakonito, bi lahko glede STA ukrepala preko drugih mehanizmov in inšpekcij ter organov, ki bi morali tovrstne stvari ugotoviti, ne pa da kar ukinjajo financiranje STA brez kakršnegakoli dokaza, je prepričan Milosavljević.
O odzivih koalicijskih strank pa: "Meni veliko pove, da so Desusovi ministri, pa četudi virtualno, sedeli na tej seji vlade in prejeli gradivo, danes pa to umikajo. Gotovo je dobro, da to umikajo, in je normalno, saj gre za popolnoma nedemokratično prakso utišanja javne agencije na tak način. Je pa zadeva tudi zgovorno pokazala, kako koalicijski ministri skrbno preučijo gradiva ali celo ne vedo, kaj so izglasovali," je še razmišljal Milosavljević. (M.R.)
Ukom se pri obrazložitvi sklepa sklicuje na to, da je direktorja in nadzorni svet STA pozval k predložitvi več dokumentov, ker naj bi ti prispevali k celovitemu pregledu nad poslovanjem STA in s tem tudi ugotovitvi, kaj pomeni primerno financiranje za izvajanje javne službe. Tako so zahtevali seznam vseh prihodkov STA v letu 2020, kopije pogodb iz tržne dejavnosti, poimenski seznam plač v bruto zneskih vseh zaposlenih, vključno z direktorjem, seznam zaposlitev za zadnjih pet let in seznam pogodb z zunanjimi izvajalci, seznam pogodb z medijskimi hišami, seznam oglaševalskih sredstev, analizo finančnih učinkov iz oglaševanja dejavnosti STA, pa tudi specifikacijo stroškov v oktobru 2020. Hkrati so terjali tudi konkretna razkritja, kot na primer, koliko je stal konkreten oglas v Dnevniku in zakaj so ga objavili tam, pa tudi ponudbe ostalih medijev, podatke o številu fizičnih naročnikov in predvidevanja, koliko naročnikov bodo pridobili zaradi oglasa. Zahtevali so denimo tudi pojasnila, koliko intervjujev s pevci iz zabavne glasbe (kot je Zlatan Čordić Zlatko) je STA opravila, kakšna je njihova dolžina, primerjave dolžin in podobno. Ker mu vseh teh podatkov vodstvo ni posredovalo, mu očitajo kršitev pogodbe ter s tem utemeljujejo odločitev za opustitev financiranja dejavnosti.
Vprašanja smo poslali tudi na Ukom, na njihove odgovore še čakamo.
Zvečer se je na svoji spletni strani oglasil ustavni pravnik dr. Andraž Teršek. Pravi, da Ukom nima pooblastil oziroma možnosti, da "sprejme oblastno odločitev o odtegnitvi financ STA, o finančnem onemogočenju STA". "Je pa v ustavi člen, celo več členov, zaradi katerih tega ne sme," se je Teršek odzval na zaustavitev financiranja državne tiskovne agencije.
Milan Brglez piše vladi: Pričakujem, da boste svojo zmoto popravili
"Vlada s to potezo ponovno pritrjuje očitkom o nezaslišanem pritisku na neodvisnost in avtonomnost medijev ter poskusu podjarmljenja javnih medijev, ki se ne udinjajo željam in pričakovanjem vladajočih," je po informaciji, da je prekinjeno spoštovanje zakona o Slovenski tiskovni agenciji, v pismu premierju in ministrom napisal evroposlanec in nekdanji predsednik državnega zbora Milan Brglez. "Tovrstnim pritiskom sem nasprotoval, jim nasprotujem in jim bom vedno nasprotoval, ne glede na sestavo vsakokratne vlade," piše. "Vlada Republike Slovenije mora vedno ravnati zakonito, hkrati pa mora s svojim odnosom postavljati najvišje standarde zaščite medijev." Naloga in pristojnost vlade ni, piše Brglez, da se opredeljuje do poročanja posameznih medijev, ampak da skrbi za to, da so izpolnjeni pogoji, da lahko mediji kakovostno opravljajo svoje poslanstvo, tj. skrb za objektivno poročanje in skrb za uveljavljanje demokratičnih vrednot. Tudi kot državljan Republike Slovenije Brglez vlado s premierjem na čelu poziva, da nosijo soodgovornost za legalnost in legitimnost vseh vladnih odločitev, ker jih k temu zavezuje ustava. Ustava zahteva, da to storijo, je opozoril. "Ne pričakujem, da boste priznali svojo zmoto. Pričakujem pa, da jo boste v najkrajšem možnem času popravili," pismo konča nekdanji predsednik DZ, zdaj poslanec SD v evropskem parlamentu.
DNS: Vladna ustavitev financiranja STA je napad na novinarstvo
"V Društvu novinarjev Slovenije (DNS) smo ogorčeni nad sklepom vlade, s katerim je ta v ponedeljek sprejela Informacijo Urada Vlade Republike Slovenije za komuniciranje (Ukom) o nezmožnosti izvajanja pogodbe s Slovensko tiskovno agencijo (STA) o opravljanju javne službe v letu 2020 in nezmožnosti sklenitve pogodbe o opravljanju javne službe v letu 2021.
Vsi, ki delamo v medijih, smo tako rekoč dnevno seznanjeni z delom nacionalne tiskovne agencije, ki nudi nujni servis slovenski medijski krajini. Letos se je s servisom STA lahko seznanilo tudi širše občinstvo, saj so veliko vsebin odprli in namenili splošni javnosti, predvsem ko gre za vsebine, povezane z ohranjanjem zdravja v povezavi z aktualno epidemiološko situacijo.
Dodatno je STA s svojimi tekstovnimi novicami, videoprenosi novinarskih konferenc in izjav ter radijskim servisom novinarjem v letošnjem letu izdatno olajšala dostop do informacij, ko so morali ti zaradi različnih omejevalnih ukrepov delati na daljavo.
Tako je očitno, da STA izpolnjuje zakonska določila o opravljanju javne službe.
Kljub temu naj bi Ukom zavrnil plačilo po veljavni pogodbi, ker naj ne bi dobil odgovora na svoje številne dopise. Če so bili dopisi pisani v sprenevedavi maniri, kot je bil dopis, vezan na pritiske na odgovorno urednico, ki ga je nedavno objavil portal Siol, naj jasno povemo, da so tudi tovrstni dopisi pritisk na novinarsko avtonomijo. Glede na to, da plačilo javne službe za STA ni bilo nikoli do zdaj problem, se sprašujemo, kaj se je torej spremenilo v zadnjem mesecu. Je STA spremenila način dela? Je delala manj? Seveda ne. Se je pa postavila po robu premierju Janezu Janši, ki jih je okarakteriziral za nacionalno sramoto.
Ustanovitelj (Republika Slovenija) je s pogodbo in zakonom dolžan financirati STA. STA je izpolnila svoje pogodbene obveznosti. Izplačilo mesečnega zahtevka oziroma računa nikakor ne more biti odvisno od vsebine poročanja STA, še najmanj poročanja o ustanovitelju, torej državi, ki jo zastopa vlada. Ukom, ki državo v tem postopku zastopa, naj spoštuje uredniško neodvisnost tiskovne agencije. Prepričani smo, da je direktor STA ustanovitelju poslal vse dokumente, ki so v času njegovega večletnega vodenja STA zadoščali kot podlaga za izplačilo sredstev. Ob tem še opozarjamo, da je večina podatkov o številu objav in primerjavi dolžine objav, ki jih je direktor Ukoma Urbanija zahteval od direktorja STA Bojana Veselinoviča, javno dostopnih preko iskalnika STA. Do vseh objav lahko dostopajo vsi naročniki javnega servisa.
Jasno je, da je to še en poskus uničenja nacionalne tiskovne agencije, ki je eden od stebrov kakovostnega in nepristranskega poročanja, kar smo že videli v sosednji Madžarski.
Ustavitev financiranja STA s strani vlade razumemo kot neposredni napad na STA in na kakovostno novinarstvo v Sloveniji. S tem so ogrožene plače in preživetje okoli 100 zaposlenih, od tega nekaj več kot 80 novinarjev in fotoreporterjev. To je še posebej nerazumno v času, ko grozi gospodarska kriza in države pomagajo podjetjem ohranjati delovna mesta, ne pa prispevajo k njihovemu ukinjanju. Vlado pozivamo, da nemudoma zagotovi financiranje STA. Novinarje in medije pozivamo, da izkažejo solidarnost z novinarji in drugimi sodelavci STA, katerih plače ogroža pravno nedopustno ravnanje Ukoma in vlade. Koalicijske partnerice pa še enkrat pozivamo, naj premislijo, ali želijo sodelovati pri rušenju demokratičnih temeljev države."
Zoper utišanje javne tiskovne agencije
V Sindikatu novinarjev Slovenije (SNS) obsojajo enostransko in zakonsko sporno odločitev vlade, da prekinja financiranje javne službe Slovenske tiskovne agencije, in protestirajo. To je očitna kršitev in brutalni poseg v uzakonjeno institucionalno, uredniško in finančno avtonomijo javnega informacijskega servisa, so napisali v izjavi. Pomeni napad trenutno vladajoče koalicije na javni medij, ker spoštuje osnovni postulat informiranja javnosti in državljanov, da pod nobenim pogojem ne sme upoštevati vplivov in pogledov, ki bi lahko vplivali na verodostojnost njegovega poročanja ali postal odvisen od katerekoli ideološke, politične ali ekonomske skupine.
Izvršni odbor SNS zahteva, da vlada sklep prekliče, od državnega zbora pa, da obravnava učinke, ki jih bo odločitev vlade imela na informiranje državljanov in delovanje javne službe.
"Velika grožnja medijskemu pluralizmu"
Ustavitev financiranja Slovenske tiskovne agencije predstavlja veliko grožnjo medijskemu pluralizmu in medijski svobodi v Sloveniji, je opozorila direktorica Evropske zveze novinarjev (EFJ) Renate Schroeder. Ustavitev financiranja STA, čeprav je to določeno v pogodbi z vlado, ogroža prihodnje delovanje STA, je opozorila na twitterju. Generalni sekretar Evropskega združenja tiskovnih agencij (EANA) pa je o potezi slovenske vlade obvestil evropske tiskovne agencije in opozoril na težke razmere, v katerih se je zaradi ustavitve financiranja znašla STA.
