Nikoli ne bom podpisal minusa, se je branil finančni minister Andrej Bertoncelj, ko je Fiskalni svet vlado prvič opozoril, da krši zakon o fiskalnem pravilu, ker namerava v dobrih časih potrošiti tudi desetine milijonov evrov, ki naj bi jih dala letos na stran za slabe čase. A minister je zagovarjal skrb za gospodarsko rast in ljudi. Vlada je tako pri rebalansu proračuna za letošnje leto vztrajala pri svojem in rebalans skupaj z večino v parlamentu spravila pod streho. Letos prvič naj bi tako prihodki kot odhodki državne blagajne prestopili mejo desetih milijard evrov, ob koncu leta pa bi pod črto ostalo manj kot lani, okoli 200 milijonov evrov presežka.
Letos 0,4 odstotka BDP plusa, čez tri leta trikrat toliko
Že ob sprejemanju rebalansa proračuna pa je prav zaradi opozoril Fiskalnega sveta viselo v zraku, kako bo vlada igro fiskalnih pravil spoštovala, ko bo sprejemala triletni odlok o pripravi proračunov vseh štirih javnih blagajn. Odgovor je že prišel. Prinesel ga je predlog odloka o triletnem okviru, znotraj katerega se bodo morali gibati proračuni sektorja države, torej državnega proračuna, proračuni občin in tudi obeh socialnih blagajn, pokojninske in zdravstvene. Vlada bo poslala odlok v oceno Fiskalnemu svetu in poslancem, seveda skupaj z osnutkom programa stabilnosti 2019. Potrdila je tudi nacionalni reformni program za letošnje in prihodnje leto, v katerem razkriva načrtovane reformne ukrepe. Nacionalni reformni program mora najpozneje čez štiri dni oddati Evropski komisiji, mi ga bomo še predstavili.
Izdatki države (vse štiri blagajne)
43,2 odstotka BDP v letu 2017
42,3 odstotka BDP v letu 2018
41,6 odstotka BDP v letu 2020
40,7 odstotka BDP v letu 2021
40,2 odstotka BDP v letu 2022
Slovenija v zreli fazi gospodarske rasti
"Napoved gospodarskih gibanj sicer nakazuje rast, ki je višja od povprečja EU, vendar hkrati njeno postopno umirjanje zaradi vplivov iz mednarodnega okolja, nadaljuje pa se solidna rast domače potrošnje, povezana z višjo rastjo trošenja gospodinjstev in nadaljnjim hitrim povečevanjem gradbenih investicij. Slovenija je trenutno v zreli fazi gospodarske rasti, ki se postopoma umirja predvsem pod vplivi iz mednarodnega okolja. Hitra rast cen na trgu nepremičnin ter visoke vrednosti kazalnikov izkoriščenosti proizvodnih zmogljivosti, obrisi pomanjkanja delovne sile in nefinančni kazalniki kažejo na dosežen vrh v ciklu in postopno umirjanje," ocenjuje vlada v nacionalnem reformnem programu, ki ga mora oddati Evropski komisiji do 15. aprila.
Proračunski presežki bi v treh letih poskočili
Letos bo država v proračunu za izdatke namenila 10,16 milijarde evrov, ker bodo prihodki 10,35 milijarde evrov, bo ostalo v erarju 0,4 odstotka presežka. Država bo dala skratka na stran skoraj 200 milijonov evrov. Prihodnje leto vlada najvišje možne proračunske izdatke povečuje le minimalno, saj ne bi smeli seči preko 10,45 milijarde evrov. Proračun bi imel na koncu leta 0,8 odstotka BDP plusa. Leto pozneje bi izdatki spet komaj kaj rasli, kar pa ne velja za presežek. Ta bi poskočil na 1,2 odstotka BDP, leto pozneje pa se umiril pri enem odstotku. Naj spomnimo, da nam Umar za leto 2021 napoveduje, da bomo v celem letu ustvarili 54,4 milijarde evrov.
Pozorni na rast, produktivnost, dolg
"Osnovni cilj fiskalne politike ostajata zniževanje dolga in zagotovitev doseganja srednjeročnega cilja v obdobju 2020-2022, ob spoštovanju domačega fiskalnega pravila. Pravilo dolga predstavlja osnovno vodilo pri snovanju ekonomskih politik, pri čemer si bo Slovenija prizadevala ohranjati pozitiven nominalen saldo sektorja država (in na srednji rok posledično skrb za dolgoročno vzdržnost javnih financ). V nasprotnem primeru ne moremo zagotavljati ne ustreznega spleta ekonomskih politik ne ustrezne ravni gospodarske rasti, ker se vse podreja (pre)hitri zahtevani fiskalni konsolidaciji. Za Slovenijo sta pomembna ohranjanje gospodarske rasti in dvig produktivnosti ob ustrezni ravni dolga sektorja država," meni vlada v nacionalnem reformnem programu.