Raziskovalci Inštituta za kriminologijo izražamo žalost in ogorčenje nad situacijo v Gazi ter na preostalih okupiranih palestinskih območjih. Pridružujemo se številnim opozorilom, da to, kar se dogaja v Gazi, izpolnjuje zakonske znake kaznivega dejanja genocida. Verjetnost genocida je v svoji odločbi 26. januarja 2024 ugotovilo tudi Meddržavno sodišče v Haagu.
Obenem izražamo resno zaskrbljenost nad propagiranjem enostranskega narativa o situaciji z omejevanjem pravic do svobode izražanja in mirnih protestov, zagotovljenih z nacionalnimi ustavami, Evropsko konvencijo o človekovih pravicah ter z Mednarodnim paktom o državljanskih in političnih pravicah. Omejevanju teh pravic smo priča v državah zahodnega sveta, vključno z nekaterimi državami Evropske unije. Zaskrbljeni smo zaradi zatiranja miroljubnih študentskih in drugih protestov z uporabo sile, arbitrarnih aretacij protestnikov, kriminalizacije protestnih sloganov ter odpovedi in prepovedi številnih akademskih, umetniških in drugih dogodkov, ki stremijo k odprti razpravi v zvezi s trenutno situacijo v Gazi in na drugih okupiranih palestinskih ozemljih. V mislih imamo na primer prepoved nedavnega kongresa o Palestini v Berlinu, odpovedi pogodb o delovnem razmerju kritikom ravnanj izraelske vlade na univerzah in v drugih znanstveno-raziskovalnih organizacijah, zavrnitev objav akademskih člankov, ki obravnavajo omenjeno tematiko, in druga represivna ravnanja nekaterih državnih organov, ki predstavljajo hude posege v temeljne pravice posameznikov.
Nesprejemljivo je, da se tudi v državah Evropske unije nad akademiki, ki opozarjajo na grozote, ki jih Izrael izvaja v Gazi, izvajajo neformalni prikriti nadzor na javnih in celo zasebnih družbenih omrežjih, hudi pritiski in sankcije v obliki odpovedi akademskih udejstvovanj, zaposlitev ali celo aretacij. Akademsko okolje je in mora ostati primarni prostor za svobodno oblikovanje in izražanje (kritične) misli, vsak akademik pa ima v svojem delovanju ne le pravico, temveč tudi dolžnost odzivanja na resne družbene probleme s svojega raziskovalnega področja znotraj relevantnega zgodovinskega in družbenega konteksta. Inštitut za kriminologijo trdno podpira vse domače in tuje akademike, ki so kljub bolj ali manj očitnim pritiskom in sankcijam zbrali pogum in nadaljevali svoje delo. Pozivamo k varovanju akademske svobode in splošne svobode izražanja in protesta s strani državnih organov ter javnih institucij, ki morajo zagotavljati pogoje za varno in kvalitetno akademsko delo. Menimo, da bi Slovenija kot država članica Evropske unije morala jasno izraziti skrb nad tovrstnim dogajanjem v preostalih članicah EU, še posebno v Nemčiji, Franciji in na Nizozemskem, saj ima napad na akademsko svobodo v eni državi članici uničujoče učinke za celotno akademsko skupnost Evropske unije. Pri tem ugotavljamo, da omenjeni posegi v temeljne človekove pravice in svoboščine pogosto temeljijo na neupravičeni instrumentalizaciji obtožb antisemitizma. Antisemitizem je oblika rasističnega sovraštva, ki se je do skrajnosti materializiral v nacističnem holokavstu, in je kot tak nesprejemljiv in nevaren. Kljub porazu nacizma v drugi svetovni vojni pa je v družbi še kako prisoten, zato je nujno vsakršne primere antisemitizma strogo obsoditi in se nanje ustrezno, tudi (kazensko)pravno odzvati. Absurdno pa je enačenje kritike dejanj države Izrael z antisemitizmom. To enačenje specifične politične garniture z judovstvom ni le netočno in zavajajoče, temveč tudi izredno nevarno na več ravneh, tako za judovsko populacijo kot tudi za nujno potrebno demokratično javno razpravo, ki postane s tem izredno omejena. Najhujše posledice pa ima tovrstna zloraba izraza antisemitizem seveda za Palestince, saj jih oropa pravice do jasnega opozarjanja na lastno trpljenje in nazadnje pravice do življenja.
Na Inštitutu za kriminologijo zato odločno zavračamo instrumentalizacijo definicije antisemitizma IHRA, usmerjeno v utišanje glasov, kritičnih do dejanj države Izrael. Nazadnje izražamo solidarnost in podporo globalnim študentskim protestom, ki obsojajo izraelsko nasilje, okupacijo in genocid ter zahtevajo premirje, vključno s slovenskimi študenti, ki so se jim pridružili. Poudarjamo, da sta svoboda izražanja in protesta temeljni človekovi pravici in eden od ključnih stebrov demokratične družbe.
Kolektiv Inštituta za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani
