Jasmina Cehnar
Evropski poslanec Vladimir Prebilič (Zeleni/Vesna) je ob otvoritvi svoje pisarne v Mariboru napovedal organizacijo dogodkov in priredil tako imenovano Izmenjevalnico idej, prvo okroglo mizo, na kateri so povabljeni gostje razpravljali na temo Evropske univerze med varnostjo in avtonomijo. Zadnje razprave v Evropskem parlamentu so namreč podčrtale, da je evropsko visoko šolstvo kot odprti center znanja in inovacij izpostavljeno resnim grožnjam, kot so kibernetski napadi, vohunjenje, kraja intelektualne lastnine in vmešavanje zunanjih akterjev. Pri tem je desni politični pol v želji zaščititi univerze nakazal rešitve, kot sta državna kontrola in sodelovanje z obveščevalnimi službami, kar pa po mnenju levega političnega pola in tudi akademije prinaša nevarnost vse večjega nadzora nad pedagoškim in raziskovalnim delom ter pomeni grožnjo za avtonomijo, akademsko svobodo in ključne vrednote evropskega visokega šolstva. Zato so rektor Univerze v Mariboru Zdravko Kačič, direktor Urada Vlade RS za informacijsko varnost Uroš Svete, predsednica Slovenske skupnosti odprte znanost Ana Slavec in predstojnica oddelka za internacionalizacijo Univerze v Ljubljani Katja Cerar z obramboslovcem Prebiličem, sicer predavateljem na ljubljanski fakulteti za družbene vede, iskali možne odgovore na vprašanje, kako uravnotežiti varnost in avtonomijo univerz.
Dilema med varnostjo in svoboščinami je vsiljena
"Nekateri odločevalci vsiljujejo izbiro, da se moramo državljani odločiti, ali je bolj pomembna varnost ali svoboščine. Ta paradigma je lažna in navidezna, žal pa se velikokrat prime," je dejal Prebilič in dodal, da morajo oblastniki znati poskrbeti za oboje hkrati in da v luči naraščajočega populizma obstaja nevarnost za prevlado nazorov, ki niso dobri ne za univerzo ne za družbo.
S konkretnimi varnostnimi grožnjami se soočajo tudi slovenske univerze, navsezadnje sta bili tako mariborska kot ljubljanska tarči kibernetskega napada. Rektor Kačič je ponovil, da o motivih napada (še) ne vedo ničesar, da pa glede na vse okoliščine obstaja možnost, da je bila v ozadju "politična dimenzija". Svoj informacijski sistem so sicer medtem že varnostno nadgradili, a "če bi želeli vzpostaviti 24-urni nadzor nad alarmi, ki jih glede napadov generira naš sistem, bi morali zunanjemu izvajalcu plačati nekaj sto tisoč evrov letno, ki pa jih nimamo, niti za to nimamo kadrovskih kapacitet," je opozoril rektor. Poudaril je, da kakršnokoli zapiranje univerze na račun varnosti ni sprejemljivo, saj je internacionalizacija visokošolskega prostora ključna za ohranjanje že tako usihajoče konkurenčnosti Slovenije, zlasti v luči slabih demografskih trendov, ki so pred našo državo.
"Menimo, da lahko odprtost podatkov in raziskovalnega sistema zagotovimo na varen način. Je pa ključno, da imamo ustrezno infrastrukturo, ki ne pomeni samo omrežja in opreme, ampak tudi osebje, ki zna z informacijami ravnati na varen način, zato sta usposabljanje in krepitev teh znanj zelo pomembna," pa je razmišljala Ana Slavec.
"Nekateri odločevalci vsiljujejo izbiro, da se moramo odločiti, ali je bolj pomembna varnost ali svoboščine. Ta paradigma je lažna"
Reagira se šele, ko nastane problem
Govorniki so omenili še skepso akademije do spletnih varnostnih ukrepov, saj da nekateri zaposleni za omejevanje svobode dojemajo denimo že dvostopenjsko avtentikacijo. Kritičen je bil Uroš Svete, ki je dejal, da je na področju kibernetske varnosti na slovenskih univerzah "veliko vrtičkarstva", premalo sodelovanja in da se tudi tam vedno reagira šele, ko nastane problem. Nesmotrno se mu tudi zdi, da so univerze na področju informacijske varnosti pogosto izvzete iz regulacije, čeprav gre za ogromne baze podatkov in največje zakladnice znanja. "V Sloveniji do danes nismo uspeli kibernetske varnosti resno zastaviti kot raziskovalni in študijski program, ki bi izobraževal kader od tehničnega, mednarodnega do pravnega vidika," je še izpostavil.
Medtem posebnih tveganj vohunjenja in posledično kraje intelektualne lastnine na naših univerzah ne zaznavajo. Katja Cerar z Univerze v Ljubljani je pojasnila, da tujih študentov iz rizičnih držav, kot so Kitajska, Rusija, Iran ali Pakistan, v varnostnem smislu ne preverjajo, saj so vpisna pravila za vse enaka. Obenem število študentov iz rizičnih držav, razen Rusije, ne narašča, na nivoju ljubljanske univerze jih je 0,6 odstotka. Uvedli pa so denimo določene smernice za preverjanje projektnih partnerjev. "Nekatere od univerz (iz širše regije, op. p.) že sodelujejo z obveščevalnimi organi, mi na Univerzi v Ljubljani še ne," je še povedala.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
