Franja Žišt
"Uvrstitev najboljše slovenske univerze med 500 najboljših na šanghajski lestvici ni nekaj, na kar bi lahko bili ponosni. Še bolj zaskrbljujoče je nizko število in uspešnost slovenskih znanstvenikov na razpisih Evropskega raziskovalnega sveta (ERC) kot najbolj ugledih raziskovalnih projektov," začnejo svoje pismo predsedniku vlade Marjanu Šarcu znanstveniki in raziskovalci, ki so sicer bili uspešni na omenjenih razpisih. Doslej je uspelo sedmim slovenskim projektom, kar pomeni, da so slovenske prijave uspešne le v dveh odstotkih, evropsko povprečje pa znaša 12 odstotkov. Po uspešnosti smo v skupini z vzhodnoevropskimi državami, kar ne more biti tolažba, saj smo več kot dvakrat manj uspešni od Madžarske, zaostajamo za Češko in Estonijo, so opozorili podpisniki pisma, ki predsednika vlade prosijo za podporo znanstvene odličnosti, ki bi morala biti osnova dolgoročne uspešnosti Slovenije.
Slabi tudi v primerjavi z Balkanom
Dr. Roman Jerala s Kemijskega inštituta, dr. Dragan Mihailovič z Inštituta Jožefa Stefana, dr. Marta Verginella s Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani (UL), dr. Tomaž Prosen s Fakultete za matematiko in fiziko UL, dr. Matevž Dular s Fakultete za strojništvo UL, dr. Nedeljka Žagar s Fakultete za matematiko in fiziko UL,dr. Jaka Tušek s Fakultete za strojništvo UL, dr. Jernej Ule z University College of London in Francis Crick Institute v Veliki Britaniji in dr. David Šarlah z University of Illinois v ZDA so predsednika vlade opozorili, da podpora znanosti od leta 2009, ko so se konstituirali centri odličnosti, ni bila deležna večjih ambicioznih iniciativ od države.
Potrebujemo ambiciozne cilje
Podpisniki pisma so prepričani, da bi država morala zastaviti ambiciozne cilje: "Kot sta denimo uvrstitev slovenskih univerz med 200 ali vsaj 300 najboljših na svetu in podvojitev števila nosilcev ERC-projektov v naslednjih petih letih.To lahko dosežemo le s podpiranjem najboljših, z dobro infrastrukturo in mednarodno vpetostjo. Nove generacije vrhunskih mlajših raziskovalcev si lahko zagotovimo le, če bomo stimulirali povečanje števila slovenskih podoktorantov v najboljših skupinah v svetu in podprli njihovo vrnitev v domovino s projekti za mlade doktorje in z začetnimi sredstvi za nove raziskovalne skupine." Za uspeh na razpisih za ERC-projekte je potrebna vrhunska produkcija v več kot desetletnem obdobju, za kar je potrebno trajno podpiranje najbolj ambicioznih kadrov in raziskav, so poudarili.
Negativna bilanca kroženja možganov
Nedopustno je, da na številnih področjih najboljši študenti zapuščajo Slovenijo že po prvi bolonjski stopnji zaradi prepričanja, da tu ne morejo razviti svojih potencialov, so prepričani raziskovalci: "Poleg tega z davčno politiko še vedno kaznujemo raziskovalce na usposabljanju v tujini in jih skoraj silimo, da prekinejo stike z domovino. Z omejenimi finančnimi sredstvi ne moremo računati, da bi v Slovenijo privabili najboljše kadre od drugod, saj plače slovenskih raziskovalcev niso več zanimive niti za vzhodno Evropo in Azijo, kaj šele za razvitejši del sveta. Tako imamo v kroženju možganov izrazito negativno bilanco."
Z jasno podporo znanstvene odličnosti bi lahko obrnili trend v petih do desetih letih
Ne vsakemu malo, ampak le najboljšim
Za razvoj znanstvene odličnosti bo treba vložiti bistveno več denarja, "za kar so se deklarativno izrekle tako rekoč vse stranke, čeprav so trenutne prioritete vedno izrinile znanost v drugi plan". Znanstveniki predlagajo, da se investicije iz reševanja kratkoročnih problemov preusmeri v znanost, denar pa se ne razdeli po ključu vsakemu malo, ampak najboljšim in perspektivnim skupinam. Pomembno je, da podpora ne bo omejena le na en mandat, kot se je zgodilo s centri odličnosti.
Na pristojnem ministrstvu in na agenciji za raziskovalno dejavnost bi morali povečati število strokovnjakov, preobrazbo bodo morale izvesti univerze, na primer s spremembo pedagoške obremenitve glede na znanstveno uspešnost ter z vključitvijo čim večjega deleža najboljših slovenskih in tujih raziskovalcev, še predlagajo.
"Na vas in na celotni vladi je odgovornost za prihodnost Slovenije. Z jasno podporo znanstvene odličnosti bi lahko obrnili trend in v petih do desetih letih lahko začeli žeti rezultate. Pozivamo vas, da že z letom 2019 povečate sredstva za znanost, in sicer vsaj proporcionalno v skladu z zavezami koalicijske pogodbe, ki določa dvig javnih sredstev za znanost od 0,38 na odstotek BDP do leta 2022," so podpisniki zaključili pismo predsedniku vlade.
