Rok Kajzer
Za vojno v Ukrajini je odgovorna Rusija, sodi večina v javnomnenjski raziskavi, ki jo je za Večer in Dnevnik opravila agencija Ninamedia. A če je strinjanje glede odgovornosti dokaj jasno (44,1 odstotka), pa nemajhen delež vprašanih (34,8 odstotka) vseeno meni, da so krivi vsi po malem - Rusija, Ukrajina in zahodne države. Dobrih 15 odstotkov pa, da je treba odgovornost iskati pri Združenih državah Amerike in zahodnih zaveznikih. Ne glede na prejšnje odgovore pa zanemarljiv delež (0,3 odstotka) ocenjuje, da je za vojno odgovora (zgolj) Ukrajina. Če imajo naši državljani različne razmisleke in poglede o odgovornosti, pa ni dileme ob vprašanju, koga podpirajo v vojni - to je brez najmanjšega dvoma Ukrajina. Slaba petina vprašanih sicer ne ve ali se ne more odločiti, koga podpreti, je pa jasno, da poteze ruskega vodstva nimajo skoraj nobene simpatije. Rusijo tako podpira le 3,6 odstotka vprašanih. Iz odgovorov pa je moč razbrati precejšnjo zaskrbljenost, da bi se vojna lahko razširila na druge države. Več kakor 55 odstotkov jih izraža strah, da se bo vojna razširila prek ukrajinskih meja, slaba petina pa ocenjuje, da gre vendarle za lokalno vojno, ki se bo tudi končala v teh okvirih. Je pa natančno 15 odstotkov državljanov strah, da se bo vojna končala z uporabo jedrskega orožja oziroma z jedrskim spopadom.
Ker ukrajinski državljani pred vojno bežijo v države EU, smo vprašali tudi, kako naj se na begunski val odzove Slovenija. Kljub zatrjevanju notranjega ministra Aleša Hojsa, da je država pripravljena sprejeti 200.000 beguncev, velika večina takšnih vehementnih obljub in napovedi ne podpira. Skoraj 58 odstotkov jih sodi, da je treba begunce sprejeti v sorazmernem deležu glede na svoj demografski delež v EU. Četrtina pa, da naj jih sprejmemo v maksimalnem številu, ne glede na odločitev v drugih članicah, 15 odstotkov pa, da naj bodo obravnavani "enako kot vse ostale". Podpornikov, ki bi menili, da naj se meje zaprejo in naj se ne dovoli nameščanje beguncev pri nas, ni.
Na koncu smo vprašali še o soglasju s članstvom Slovenije v Natu. Severnoatlantsko zavezništvo ima še naprej visoko podporo (63,2 odstotka), a se je v primerjavi z marcem 2020 (68,5) nekoliko znižalo. Posledično je tudi nasprotnikov članstva (23,3) nekoliko več kot marca 2020, ko jih je bilo za dobro petino (21,8). Varnost, ki jo zagotavlja Nato, je torej za veliko večino še naprej zelo pomembna, sploh ob zadnjih dogodkih v Ukrajini.
O raziskavi
Vox populi je javnomnenjski raziskovalni projekt časnikov Dnevnik in Večer, njegov izvajalec je agencija Ninamedia. Med 7. in 9. marcem 2022 smo opravili telefonsko javnomnenjsko raziskavo po metodi CATI. Z računalniškega seznama so poklicali 5699 naključno izbranih telefonskih naročnikov, 2273 ni bilo dosegljivih, 1933 jih ni želelo sodelovati v anketi, 793 pa jih ni ustrezalo vzorčnim določilom. Anketiranih je bilo 700 oseb. Pred analizo so bili podatki uteženi po starosti in izobrazbi tako, da so socio-demografsko strukturo vzorca približali strukturi ciljne populacije, s čimer so zagotovili večjo reprezentativnost vzorca. Standardna napaka vzorca je +/- 3,7 odstotka. Rezultati so prikazani v odstotkih (%).
Uporaba le z dovoljenjem
Ponatis in uporaba rezultatov javnomnenjske ankete sta dovoljena le z izrecnim soglasjem naročnikov ankete, družb Dnevnik in Večer. Po izteku dvanajstih ur od prve objave javnomnenjske ankete v edicijah njunih naročnikov pridobitev dovoljenja ni več potrebna.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
