Najnovejša raziskava javnega mnenja, ki jo je za Večer in Dnevnik opravila agencija Ninamedia, v primerjavi s preteklim mesecem političnim strankam ne napoveduje tektonskih premikov, večje spremembe pa je opaziti pri dveh strankah - Desusu in NSi. Desusu, ki ga zdaj vodi Karl Erjavec, se je očitno obrestoval odmik od vladajoče koalicije, saj se je stranka odlepila od nizkih odstotkov in se vrnila na majske odstotke (3,7). Ta pomladni mesec se je namreč začela Desusova pot navzdol z doseženimi najslabšimi rezultati te stranke v letošnjem letu. Bistveno slabše so novice za NSi Mateja Tonina, ki si je vedno želela postati vodilna konservativna stranka v državi. Kot kaže, bo tudi tokrat drago plačala koalicijo s SDS, iz tovrstne povezave je namreč vedno izšla oslabljena in na robu parlamentarnega obstoja. Tudi tokrat ni drugače. Dosegla je najslabši izid v letošnjem letu. Če je še januarja imela solidnih 6,5 odstotka podpore, je decembra zgrmela na 3,8 odstotka, kar je tudi najslabši rezultat te stranke letos. Koalicijska stranka SMC Zdravka Počivalška še naprej potrjuje, da je le še stranka na papirju s sramotno nizkim odstotkom - zanjo bi volilo le še 0,1 odstotka volivcev. Čeprav je jasno, da jo je dokončno pokopal vstop v vladno koalicijo - od takrat naprej ni več presegla enega odstotka -, v stranki ne premorejo razmisleka, kako stranko ohraniti pri življenju. Vztrajanje v vladi ji tega, kažejo javnomnenjska raziskava in trendi, ne omogoča.
Levica dohiteva SD in LMŠ
Pri ostalih strankah večjih premikov decembra ni bilo. Vladajoča SDS Janeza Janše je za drobec izboljšala rezultat, a se ne uspe več vrniti na najboljši letošnji izid - 23,5-odstotno podporo v marcu, ko je prevzela oblast. Ima pa zagotovljeno trdno podporo petine volilnega telesa. SD Tanje Fajon ostaja druga najmočnejša stranka z rahlim padanjem podpore, za zdaj pa tudi ne kaže, da bi se vrnili na okoli osem odstotkov podpore, kolikor je je imela stranka pred zamenjavo na vrhu. Najboljši letošnji rezultat (15,2) je stranka dosegla prav ob menjavi v vodstvu. LMŠ Marjana Šarca je tik za petami SD, a tudi Šarčevim podpora rahlo pada, trenutno so na 11,7 odstotka. Januarja, ko je bila ta stranka še vladajoča, so imeli 19,4-odstotno podporo. Najbolj zadovoljni so lahko v Levici Luke Mesca, kjer se od poletja približujejo SD in LMŠ, tokrat z najboljšim letošnjim izidom 9,1 odstotka. Optimistični so lahko tudi v SAB Alenke Bratušek. Podpora jim sicer rahlo pada, a so za zdaj trdni kandidati za vstop v DZ s stabilizirano podporo v zadnjem tromesečju, ki se giblje pri treh odstotkih. Skozi celo leto so bili namreč med pod ali nad enim odstotkom podpore.
Velika večina v parlamentu
In če odstotke tistih, ki bodo na volitve šli, prelijemo še v parlamentarne mandate? Če bi bile volitve to nedeljo, bi koalicija KUL (SD, LMŠ, Levica, SAB) zasedla 49 poslanskih mest, tri več od potrebnih 46, z Desusom, ki je zapustil koalicijo, pa skupaj kar 54, z manjšinjcema 56. Povezava SDS + NSi bi imela skupaj zgolj 34 poslanskih mest, kar že nakazuje, da se bosta stranki po naslednjih volitvah skoraj zagotovo umestili na opozicijsko stran parlamenta.
Da vlada nima več zaupanja, kažejo tudi podatki o oceni dela vlade. Njeno delo kot uspešno ocenjuje nekaj več kakor 30 odstotkov vprašanih, skoraj 65 odstotkov ocenjuje, da dela neuspešno. Vladi trenda hitrega padanja podpore decembra ni uspelo obrniti. Ministrski kabinet je imel večinsko pozitivno oceno le maja, junija in julija in po tem nikoli več, vladni najboljši rezultat iz aprila - rekordnih 64,6 odstotka, mesec dni po prevzemu vajeti izvršilne oblasti, pa je le še oddaljen spomin.
V zadnjem tromesečju so vladno delo kot "uspešno" ocenjevali le še tisti, ki volijo NSi in SDS. Medtem ko so ocene volivcev SDS, da vlada dela uspešno, trdne, pa so pri NSi v zadnjem tromesečju padle. Novembra je, denimo, le 54,5 odstotka volivcev NSi ocenjevalo, da vlada dela uspešno, pri SDS je bil ta odstotek na 95,9. Koliko je vlada zavozila in izgubila zaupanje, kažejo podatki iz aprila, meseca po nastopu nove vlade. Ta je takrat imela trdno podporo volivcev SDS, Desusa in SAB, krepko podporo volivcev NSi, polovično podporo volivcev SD, zadržke, a ne pretirane, so imeli v LMŠ in Levici. Najmanj podpore je imela vlada aprila med volivci - SMC. Danes je, kot rečeno, slika povsem drugačna, konkretno podporo ima vlada le pri volivcih SDS (82,1 odstotka) in NSi (65,4 odstotka). Podobno podporo so ji dali tudi volivci SLS, a ta stranka še naprej nima resnejše možnosti vstopa v DZ.
Rahlo za nezaupnico in Erjavca
Anketirance smo vprašali tudi, ali naj se koaliciji KUL pridružijo tudi Desus, SMC in NSi. Naklonjenost je anketa zaznala, še največ podpore gre vstopu vseh treh strank, najmanj pa samostojnemu "prestopu" NSi. Največ podpore vstopu vseh treh strank je med volivci LMŠ, Levice in SAB. Precejšen odstotek takšne koalicije ne podpira, pričakovano jo odklanjajo v SDS in NSi. Anketirance smo vprašali tudi, ali podpirajo namero KUL-a, da vloži konstruktivno nezaupnico vladi. Nekaj več kot 48 odstotkov je za in nekaj več kot 45 odstotkov proti. Nezaupnici so najbolj naklonjeni volivci SD, Levice in LMŠ, pa tudi Desusa. Močno so proti volivci SDS in NSi, pa tudi SAB. Nato smo tiste, ki podpirajo nezaupnico, vprašali še, ali bi podprli Erjavca za mandatarja. Večina je za. Plebiscitarno bi ga podprli volivci Desusa, pa tudi kar 71 odstotkov volivcev SDS, ki podpirajo izglasovanje nezaupnice. Erjavec bi podporo dobil še med volivci Levice in LMŠ, med tistimi iz SD so mnenja deljena, izrecno pa mu niso naklonjeni volivci SAB in NSi.
Januarja nova lestvica
Zadnje letošnje merjenje priljubljenosti slovenskih politikov ni prineslo večjih sprememb. Borut Pahor ostaja na čelu razpredelnice, tokrat z opazno boljšo oceno kot minuli mesec. Ljudmila Novak, ki se omenja kot kandidatka za predsednico republike, ostaja na drugem mestu pred zdaj že bivšim zdravstvenim ministrom Tomažem Gantarjem, ki je prehitel Tanjo Fajon. Z decembrskim merjenjem priljubljenosti smo zaključili letošnji ciklus najbolj priljubljenih politikov. V začetku januarja bomo za uvrstitev na lestvico naredili nov nabor politikov, ki jih bodo anketiranci ocenjevali v prihodnjem letu.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
